Tudi po slovesu Josepa Guardiole in Tita Vilanove od Barcelone njun "eksperiment" še živi. Ena najpomembnejših potez katalonskega trenerskega dvojca v štirih zgodovinsko uspešnih sezonah na Camp Nouu je bil premik Lionela Messija v konico napada, kjer je opravljal vlogo t. i. "lažne devetice".
Messi je profesionalno kariero sicer začel na krilu, v petek piše barcelonski dnevnik Mundo Deportivo. V kolektivnem spominu je vsem privržencem Blaugrane ostala tekma za pokal Gamper proti Juventusu, ko je leta 2005 brez besed pustil tudi takratnega trenerja belo-črnih Fabia Capella.
Pogovor z Rexachom sprožil plaz
"Bilo je jasno, da je bil idealen položaj za driblerja takšnega kalibra krilo, tako je to razumel tudi trener Frank Rijkaard, pod katerim se je v prvih letih izjemno razvil in skušal težave nasprotnikom povzročati s prodori po krilu. Res je, da ga je Rijkaard na nekaterih tekmah že postavil v središče napada, denimo na San Mamésu leta 2008, a je šlo le za občasne eksperimente brez kontinuitete," poročajo katalonski kolegi.
Vse se je spremenilo v naslednji sezoni, ko se je začelo serijsko osvajanje trofej pod trenerskim dvojcem Guardiola-Vilanova. Morda bi bilo vse drugače, če ne bi Vilanova svojemu dobremu prijatelju Guardioli prenesel pogovora z nekdanjim trenerjem Barçe Carlesom Rexachom o taktičnih modifikacijah.
Dogovor: eksperiment na "El Clásicu"
"Zgodovina Messija in Barcelone se je spremenila po načrtovani taktični spremembi. Vse je izviralo iz nogometnega pogovora med Carlesom Rexachom in Titom Vilanovo, dvema dobrima prijateljema," nadaljujejo pri MD.
"'Charly' mu je dejal, če jima ni morda na misel prišlo, da bi Messija nekega dne preizkusila v konici napada. Vilanova mu je najprej odvrnil, da bi to pomenilo, da bi se moral Samuel Eto'o umakniti na krilo, kar je že a priori slaba poteza, toda ob nadaljnjem razmišljanju je prišel do zaključka, da bi se lahko Kamerunec premikal med osrednjim in krilnim napadalcem in ne bi bil omejen zgolj na krilo. Vilanova je začel prepoznavati več prednosti kot slabosti predloga, odločil se je, da je dober in ga razložil Pepu Guardioli s pomočjo table. Strategu iz Santpedorja ni bilo preveč všeč na začetku, sčasoma pa je ob vztrajanju Tita uvidel ogromen Messijev potencial in prišel do dogovora z Vilanovo: da bosta to poskusila proti Real Madridu."
"Praksa presegla vsa pričakovanja"
Barcelona je v prvi Guardiolini sezoni morala zmagati na Santiagu Bernabéuu, sicer bi se beli balet, ki je celo sezono zaostajal za Blaugrano, nevarno približal pred zadnjimi tekmami. Po prigarani zmagi z 2:0 na prvem "El Clásicu" je prišel dan, ko je Messi eksplodiral na zdaj že svojem standardnem položaju.
"Ta možnost je bila na začetku še tvegana, a prav zato, ker tveganja na tej tekmi ni bilo zaradi veličine tekme, na kateri so vsi igralci povsem priključeni in zbrani. Praksa je presegla vsa pričakovanja. Madrid ni vedel, kako bi odgovoril," o zgodovinski tekmi, ki se je končala z gostujočo zmago 6:2, razkriva Mundo Deportivo.
"Šahovska igra je bila povsem brezbarvna. Brez klasične 'devetice', ki bi jo morali pokrivati, so osrednji branilci izgubili svojo referenco, Eto'o je prodiral tam, kjer tega od njega niso pričakovali, Messi se je povezal s Xavijem v sredini in se tam pojavljal z vsem svojim arzenalom (spremembo ritma, izmikanjem in definicijo), veliko bolj osredotočen in zaradi tega tudi usmerjen proti golu. Barça je spisala zgodovino in taktično ter nogometno 'sesula' Madrid po tem, ko so se združile tri roke 'Charlyja', Vilanove in Guardiole, ki je sprejel tveganje in zadel v polno. Messi je opravil ostalo."