Slovenski odbojkarji se z evropskega prvenstva vračajo z mešanimi občutki. Ponosni so na novo srebrno kolajno, hkrati pa žalujejo za izgubljeno priložnostjo, da bi se po dveh srebrnih okitili tudi z najžlahtnejšim odličjem. Še posebno, ker so proti Italijanom v finalu v Katovicah že vodili z 2:1, nato pa izgubili naslednja dva niza.
"Smo veseli in ponosni na to, kar smo storili. Na štirih zadnjih prvenstvih smo osvojili tri srebrne kolajne, bili še enkrat v četrtfinalu, tako konstantna ni bila nobena ekipa. Želeli smo zlato, a je treba priznati, da so bili Italijani boljši in jim moramo čestitati. Zasluženo so prvaki, na prvenstvu niso izgubili tekme, tudi proti nam so igrali odlično, predvsem pa so bili bolj zbrani, ko je bilo to najbolj potrebno," je športno priznal kapetan Tine Urnaut.
Čeprav so tudi Slovenci v finalu pokazali odlično predstavo, pa je kapetan priznal, da so po vodstvu z 2:1 naredili nekaj napak, ki so jih stale zmage.
"V prvih dveh nizih smo izgubili zaradi tega, ker na lahek servis in dober sprejem nismo zaključili nekaj napadov. Podarili smo jim nekaj točk. V odločilnih trenutkih četrtega in petega niza pa nas je uničil njihov drugi korektor Yuri Romano. On jim je z vstopom v igro vlil dodatno energijo. A smo jim tudi takrat nekaj podarili. Imeli smo lahko žogo za vodstvo 4:0, nismo je izkoristili in če ne daš, dobiš. Njihov korektor pa je igral življenjsko tekmo in je ponesel celo ekipo," je po porazu za Val 202 razmišljal slovenski kapetan.
Tako kot pri Italijanih je bil v slovenski vrsti vsaj blizu svoje najboljše reprezentančne predstave tudi bloker Alen Pajenk. Bil je najboljši server v ekipi, imel odličen odstotek v napadu, dostikrat se ni zgodilo, da je bil najučinkovitejši igralec v slovenski vrsti, dosegel je 16 točk. A vse to ni zadostovalo za zmago, zato ni mogel skriti razočaranja.
"Bili smo lačni zlate kolajne, spet pa smo prejeli enako kot že v dveh poskusih prej. Očitno nam je na koncu zmanjkalo moči. Zato imamo mešane občutke. Smo ponosni in hkrati razočarani. Priznati pa moramo, da so bili Italijani odlični. Dobro so se pripravili na naše zunanje igralce, zato sva več napadala tudi midva z Janom Kozamernikom, a so tudi nama pošle moči," je razloge za poraz poiskal eden od številnih Štajercev v slovenski vrsti.
Svoj prvi finale - V Sofiji je bil na rezervni klopi, v Parizu pa ga zaradi bolezni sploh ni bilo - je v celoti odigral Gregor Ropret, ki je tokrat dobil prednost pred poškodovanim Dejanom Vinčićem. Ljubljančan je spet pokazal, da je nanj treba računati, a zlate kolajne tudi njemu ni uspelo zagotoviti.
"Nismo ne razočarani ne veseli. Smo nekako prazni. Mislim, da se je videlo, kako smo si želeli zlato kolajno, a se nam je spet izmuznila. Moramo prespati vse skupaj in ko bomo premislili, kaj smo storili in koliko ljudi je bilo spet z nami, bomo uvideli, da smo storili nekaj velikega in se konkretno poveselili," je za Radio Slovenija dejal Ropret in dodal: "Zelo dobro smo se pripravili na Italijo, zaustavili smo njihovega najboljšega igralca Alessandra Michieletta, zaustavili njihovega korektorja, a so našli zamenjavo, Romana, ki nam je povzročal velikanske težave. Če jim to ne bi uspelo, bi se najbrž zdaj veselili mi."
Tako kot vsi v slovenski vrsti mešanih občutkov ni skrival niti Klemen Čebulj: "Trenutno ta poraz zelo peče. Nismo izkoristili vnovične priložnosti za zlato kolajno, drugo mesto ni slab rezultat, toda vsi smo si želeli več. A moramo priznati, Italijani so zmagali zasluženo, z menjavami so naredili razliko. Italijani so mlada, zelo organizirana ekipa. Sistem blok-obramba jim deluje, imajo številne variacije pri servisu. Z njimi so nas dobro pretresli," je priznal Korošec.
Čeprav v velikem finalu ni veliko igral, pa si nagrado za hrabrost zasluži prav poškodovani junak Dejan Vinčić, ki je kljub bolečninam žrtvoval svoje zdravje ter sredi drugega niza vstopil v igro in s tem nekoliko spočil Ropreta, obenem pa je izjemno poveljeval napadu slovenske reprezentance na poti do velikega finala. Sam se je slovenskim navijačem obrnil preko svojega Instagram profila, obenem pa je zbodel tudi vse, ki so našim odbojkarjem metali kolena pod noge.
"2 milijona prebivalcev. Res ne vem, kaj naj povem. Jezen sem, besen, žalosten, a na drugi strani zelo ponosen na to ekipo. Moje brate! Hvala Slovenija, hvala odbojkarska zveza, hvala vsem, ki ste nas podpirali. Posebej hvala pa selektorju Poljske za vso s*anje in provokacije, zaradi tega ste prižgali ogenj v nas in iz nas iztisnili še več energije in nas naredili močnejše. Zato hvala za to. Čestitke Italiji, odlično opravljeno delo. Vaša prihodnost je resnično svetla... Za konec pa še enkrat hvala vsem, ki ste nas podpirali v živo ali preko televizijskih ekranov, resnično vas cenimo in ne jemljemo za samoumnevne!!! Slovenija, bila si izjemna do samega konca."
Razen iskrenih čestitk fantom,nimam kaj reči.Poljakom pa bi iz srca privoščil 4. mesto.Tako za kazen.
Pravilno napisano! Bravo! Ampak nekaj je Poljakom treba priznat: že dan prej so vedeli, da bodo igrali s Srbi za …