Tretje mesto je na prvi letošnji ardenski klasiki svetovne serije zasedel Švicar Michael Albasini, Slovencev ni bilo med najboljšimi. Grega Bole (Bahrain Merida) je zasedel 67. mesto, za zmagovalcem je zaostal sedem minut in 30 sekund, Matej Mohorič (UAE Emirates) in Jan Tratnik (CCC Sprandi Polkowice) pa sta si nabrala deset minut in 26 sekund zaostanka ter končala na 86. oziroma 89. mestu.
Za 34-letnega Philippa Gilberta je bila to 71. zmaga v karieri, na nizozemski klasiki, ki se začenja v Maastrichtu, končuje pa v Valkenburgu, pa je že bil najboljši v letih 2010, 2011 in 2014. Letos je že zmagal na eni spomladanski klasiki, dirki po Flandriji, eni od tistih dirk, v kateri so v nasprotju z dirko Amstel Gold Race značilnost tlakovci.
Prva ardenska klasika svetovne serije je imela letos nekoliko spremenjen zaključek, kar je bistveno spremenilo taktične načrte moštev. Organizatorji so se odločili, da črtajo četrti vzpon na kultni Cauberg, ki je bil v večini primerov odločilen faktor, zadnji od 35 kratkih, a strmih vzponov (Cauberg so vseeno prevozili trikrat, zadnjič 18 kilometrov pred ciljem) je bil tako Bemelerberg, tekmovalce je čakal 5,6 kilometra pred ciljem. "V prejšnjih izvedbah je bil vse preveč predvidljivo. Zdaj pa bo drugače, vzponi bodo pomembni, a več možnosti bodo imeli tudi tekmovalci tipa Greg Van Avermaet ali celo Michael Matthews. Dirka bo bolj zanimiva, ponujala bo več taktičnih različic, ekipe ne bodo čakale samo na zadnji vzpon," so svojo potezo pojasnili organizatorji.
Izkazalo se je, da so lahko zadovoljni, saj je bila dirka zanimiva. Potem ko je glavnina 40 kilometrov pred ciljem ujela zadnjega izmed deseterice, ki je bežala od začetka, imela že sedem minut in pol prednost, so se začele odvijati odločilne stvari. Na vzponu na Kruisberg je napadel Tiesj Benoot, za njim se je pognal trikratni zmagovalec te dirke Gilbert, nato pa je nastala skupina šestih kolesarjev, v kateri so bili poleg omenjenega dvojca še Albasini, Kolumbijec Sergio Henao, Avstralec Nathan Haas in Nizozemec Bart-Jan Lindeman.
Kmalu sta se jim priključila še Španca Jose Rojas in Jon Izagirre, pozneje pa še Kwiatkowski. Skupina, iz nje sta hitro izpadla Benoot in Lindeman, je večala prednost pred zasledovalno skupino, v kateri so bili od favoritov Van Avermaet, Španec Alejando Valverde in Italijan Sonny Colbrelli (nekaj časa tudi lanski zmagovalec Enrico Gasparotto in Čeh Roman Kreuziger, prav tako že zmagovalec, ki pa sta se zapletla v padec).
Na zadnjem vzponu je najprej napadel Kwiatkowski, nato Gilbert, po napadu slednjega pa sta se vodilna otresla soubežnikov in med seboj obračunala o zmagi. Kwiatkowski je dolgo časa vozil v zavetrju Belgijca, nato pa prvi začel sprint, a ga je do ciljne črte Gilbert prehitel.
"To je definitivno moja dirka. Tu sem zmagal že četrtič, tu sem postal svetovni prvak. Pametno je bilo, da sem izpustil Pariz-Roubaix, tudi na Barbanstki puščici med tednom sem se bolj ogreval za današnji nastop. Danes je bilo težko, vsi v ubežni skupini smo odlično delali in sodelovali, vsak bi si zaslužil zmago. A zmaga lahko le eden. V zadnjih kilometrih je bilo jasno, da bom to jaz ali Kwiato. On je odličen sprinter, spoštujem ga, vedel sem, da ga bo težko premagati. Bil sem na limitu, a če hočeš zmagati, moraš poiskati dodatne moči, moraš biti odstotek ali dva nad svojo mejo. Pred sprintom sem mu rekel, da bo danes zmagal najmočnejši na dirki, to je najboljši dogovor, ki sem mu ga lahko ponudil. S hitrim sprintom me je nekoliko presenetil, a ker je bil veter v prsi, nisem delal panike. Hitro sem se mu približeval in ga v pravem trenutku tudi prehitel," je bil na cilju zadovoljen belgijski veteran, ki ne skriva, da bi rad ponovil dosežek iz leta 2011, ko je dobil vse tri ardenske klasike, poleg Amstela še Valonsko puščico in Liege-Bastogne-Liege.
"Seveda je to moja želja. Sem v odlični formi, toda napovedati vse tri zmage bi bilo prepotentno. Kolesarstvo je šport, kjer zmag ne moreš napovedovati, saj se vedno lahko zgodi marsikaj. Konkurenca je močna, tako so taki dogodki, ki so se meni dogajali leta 2011, redki. Moj večji in realnejši cilj je, da vsako leto dobil eno od klasik. Letos sem že dve, še eno za lani, ko nisem dobil nobene," je dejal Gilbert.