Državno prvenstvo v rokometu je minilo v absolutni prevladi Gorenja. Zasedba iz Šaleške doline je 1. NLB Leasing ligi končala brez poraza in kar 13 točkami prednosti pred drugouvrščeno ekipo iz Celja, po sezoni 2009/10 pa je drugič slavila v državnem prvenstvu.

Gorenje Velenje in Celje Pivovarna Laško bosta v prihodnji sezoni nastopala v Ligi prvakov, Cimos Koper in Trimo Trebnje pa v novonastali Evropski ligi. Iz elitne rokometne druščine je - poleg škofjeloške Loke, ki je konec minulega leta zaradi denarnih težav ukinila člansko ekipo - izpadel Herz Šmartno, nova člana pa sta Sviš Pekarna Grosuplje in Sevnica, najboljši ekipi v 1. B slovenski rokometni ligi.

Po koncu sezone je razveseljivo, da nekateri slovenski rokometni klubi še vedno "kljubujejo" težkim gospodarskim časom in na mednarodnem prizorišču dosegajo dokaj visoke uvrstitve. Proračuni slovenskih rokometnih klubov so iz leta v leto "tanjši", navkljub temu pa se je koprsko moštvo uvrstilo v četrtfinale evropske lige prvakov in nato moralo priznati premoč španskemu Atléticu iz Madrida. Celjski zasedbi je v polfinalnem obračunu z nemškim Gummersbachom preboj v veliki finale evropskega pokala pokalnih zmagovalcev preprečilo manjše število doseženih golov v gosteh.

V teh neprijaznih časih za slovenske športne kolektive se je na rokometnem področju najbolje znašla velenjska zasedba, ki je že pred leti v svoje vrste zvabila nekatere najboljše slovenske rokometaše, v tej sezoni pa je svojo zasedbo oplemenitila še z dvema igralcema iz presušenega škofjeloškega rokometnega bazena. V začetku sezone resda ni kazalo na absolutno prevlado izbrancev Branka Tamšeta, saj so jih na kolena spravili tudi Škofjeločani, v osmini finala slovenskega pokalnega tekmovanja pa so jih izločili Koprčani.

Naslednja sezona še bolj kritična

A državno prvenstvo je bila druga pesem, igralci iz Šaleške doline v njem enostavno niso imeli enakovrednih tekmecev, točke so pridno nabirali tudi na najbolj vročih igriščih v celjskem Zlatorogu in koprski Bonifiki. Velenjsko zasedbo je pred kratkim zapustil direktor Stane Ostrelič, njegovo mesto je zasedel "racionalni" Tomaž Juršič, po koncu sezone pa bosta odšla Srb Nikola Manojlović in Rok Šimič.

V mestu ob Savinji so na začetku sezone postavili nove temelje: direktor Roman Pungartnik je mesto trenerja zaupal ambicioznemu srbskemu strokovnjaku z madžarskim potnim listom Vladanu Matiću, ki je z izkušenimi veterani in golobradimi mladeniči krepko presegel zastavljene načrte. Ekipo je popeljal do prvega mesta v slovenskem pokalu, polfinala evropskega pokala pokalnih zmagovalcev, pika na i pa je bilo drugo mesto v državnem prvenstvu. Ekipo bosta po koncu sezone zapustila Hrvat Petar Metličić in Nejc Poklar, v mesto grofov pa prihajajo nekateri kakovostni igralci, kot sta slovenski reprezentant Sebastjan Skube in Madžar Mate Lekai.

Koprčani niso ponovili lanske sanjske sezone, ko so osvojili obe domači lovoriki in nižjerazredni evropski pokal challenge. V tej sezoni so bili enostavno preveč razcepljeni med dvema močnima "frontama", na mednarodnem prizorišču pa so vendarle zapustili zelo lep vtis. Med drugim so v osmini finala izločili zvezdnike iz Kielc, v četrtfinalu pa se trdovratno upirali Madridčanom.

Drugi slovenski klubi niso bili dorasli rokometnim prvokategornikom iz Velenja, Celja in Kopra. Tu in tam so jim odščipnili točko ali dve, prijetno pa so presenetili igralci iz Krškega, ki so se po rednem delu uvrstili v končnico za prvaka. Bolj ali manj je jasno, da bo prihodnja sezona še bolj kritična, nekateri klubi so na robu preživetja, dobro znane usode nekaterih slovenskih klubov (Prule 67, Gold Club, Velika Nedelja, Nova Gorica, Trbovlje, Slovenj Gradec, Škofja Loka, ...) pa tudi niso izključene.