Andraž Vehovar meni, da stanje v slovenskem športu ni slabo, le težje, za ohranitev vrhunskih rezultatov v prihodnje pa meni, da rabimo zglede.
"Sem menja, da stanje ni slabo. Strinjam se, da je precej težje, kot je bilo nekaj let nazaj. Strinjam se, da je treba določene stvari narediti na zakonodaji, na področju delovanja države. V trenutnih zaostrenih gospodarskih razmerah, ne samo pri nas, ampak na splošno v svetu, je treba določeno povečano skrb nameniti ne samo delovanju OKS, ampak predvsem podpirati delovanje športnih zvez. Če bodo športne zveze zašle v težave, kar se ponekod že dogaja, bomo izgubili glavne generatorje slovenskega športa. V tistem trenutku, ko se bo začelo dogajati, da šport ne bo dostopen mladini in mlajšim generacijam, bo zašel tudi vrhunski šport," je na prvem javnem soočenju predsedniških kandidatov v okviru STA in DŠNS dejal 42-letnik, ki bo kot prvi nekdanji vrhunski športnik skušal zasesti mesto prvega moža slovenskega olimpijskega gibanja.
Če ne bo prave baze, ne bo šampionov
Kljub vsem finančnim težavam bo ena glavnih nalog novega predsednika OKS zagotavljanje sredstev za ohranjanje vrhunskih rezultatov. "Najpomembnejše so finance. Tu se vse začne in včasih tudi na žalost konča. Poskrbeti moramo, da se bo čim več otrok udejstvovalo v športu, ampak to dobesedno v kateremkoli športu. Motorična znanja, ki jih pridobijo otroci do 10. leta, so ključna. Celotnemu slovenskemu športu mora biti ena prvih in glavnih prioritetnih nalog, da ta znanja posreduje otrokom, da jih nauči športnega življenja, jih nauči trenirati. Vrhunski šport se začne tukaj. Če ne bomo poskrbeli za široko bazo, iz katere bomo potegnili največje talente, ne bo pravih šampionov v prihodnosti," meni nekdanji član IO OKS.
"Zgledi vlečejo, ampak ne samo zgledi vrhunskih športnikov, ampak tudi zgledi doma. Moram reči, da se je v primerjavi z desetletji nazaj vložek za trening otrok resnično povečal do te mere, da nekatere družine teh vadnin ne zmorejo več. Resnično so visoke," eno glavnih ovir, da se vse manj otrok udeležuje organiziranih športnih aktivnosti, vidi najboljši športnik Slovenije leta 1996. Sam pravi, da bo treba rešiti tudi vlogo prostovoljcev v športu, ki so nepogrešljivi sestavni del športne ureditve.
"Še nihče ni uspel sam"
Vehovar, aktiven je v kajakaški in triatlonski zvezi ter v klubu, se strinja, da v Ljubljani manjkajo valilnice vrhunskih športnikov, na tem bi bilo smotrno delati. "Ko se pogovarjamo o vrhunskem rezultatu, se ne ne pogovarjamo samo o talentu, niti samo o enem trenerju, ampak zmeraj o okolju ali ekipi. Še nihče ni uspel sam," meni nekdanji kajakaš. Večina medalj prihaja iz športnih okolij, kjer v središču pozornosti niso le športniki, temveč je vzpostavljena celotna struktura. Tovrsten primer so judoisti iz Celja, izpostavil pa je še kajakaše iz Tacna in veslače iz Bleda.
Ljubljančan, pred leti vodja ene od slovenskih olimpijskih odprav, je pohvalil dosedanje 23-letno delo edinega predsednika Janeza Kocijančiča, sam pa vidi še nekaj prostora za napredek. "Izpostavil bi dva segmenta, v katerih bi lahko bili boljši. V sami komunikaciji do nacionalnih panožnih zvez. Mislim, da je tu nujno zavedanje, kdo je tukaj za koga. Da postane OKS nek adekvaten servis in prava pomoč za nacionalne panožne zveze. Kar se tiče predstavljanja OKS znotraj Slovenije, bi pričakoval, da postane bolj agresiven in bolj dejaven sogovornik do države. Ne sme se prepustiti, da se na tem področju OKS postavi v podrejen položaj, da mu drugi predpisujejo, kaj in kako. Mora biti enakovreden sogovornik," še sporoča Vehovar.