"Zadnjih pet let je bilo gratis. Za vse kar sem lahko odtelovadil, sem bil hvaležen telesu, da mi je to dopuščalo. Nisem nič jezen. Hvaležen sem, da sem lahko užival v telovadnici," se je zadnjih sezon spomnil Petkovšek, ki že ve, kaj ga čaka v bližnji prihodnosti: "Vem, da bom v najmanjši meri vsak dan ali pa nekajkrat na teden delal s fanti, užival, jih gledal in navijal za njih. Če pa bom še v kakšni drugačni obliki, pa še toliko bolje. Že v tem trenutku sem ponosni predsednik oziroma zastopnik kluba za ritmično gimnastiko Tim moje Mojce Rode. Klub je 'lušna' zadevica, rastemo in mi je v velik izziv. Že iz tega vidika bom ostal vpet v gimnastiko."

S tem, ko je dobra dva tedna pred svetovnim prvenstvom v Glasgowu, kjer se bodo delile olimpijske vozovnice - to je bil tudi glavni razlog, da je vztrajal, čeprav je imel težave s hrbtom že kar nekaj časa - odpovedal nastop, se bo priložnost ponudila nekomu drugemu. Poleg Petkovška sta na seznamu še Sašo Bertoncelj in Alen Dimic. "Mislim, da je tretji kandidat eden od akrobatov. Ali Žiga Šilc ali Rok Klavora. Tega še ne vemo, ker selektor še ni izdal skrivnosti," o tem pravi 38-letnik.

V dolgi karieri je osvojil vse razen olimpijske medalje, sestavil obilico dih jemajočih sestav, ena pa se mu je posebej vtisnila v spomin. "Par jih je 'lušnih'. Še najbolj perfektna, še vedno imamo posnetke, je kvalifikacijska iz Sydneyja leta 2000. To je bila poezija. Bolje se ne da. To je bila tista pred 'kiksom'. To je tista iz uradnega treninga, preden sem 'kiksnil'. To je perfekcija. Dobro, da jo imamo shranjeno. Česa takšnega nisem več dosegel," je navdušeno razložil Ljubljančan.

V Sydneyju leta 2000, kot tudi čez osem let v Pekingu, je veljal za favorita za kolajno, vendar je v dveh poizkusih ostal brez nje. Še najbližje je bil na Kitajskem, ko je osvojil peto mesto. Vendar ga napaki nista vrgli iz tira. "Napaka je tako zgodaj prišla, da me je utrdila za naprej. V nadaljevanju kariere sem na bolj racionalni ravni doživljal poraze in uspehe. Napako smo preboleli. Že isto leto sem zmagal v svetovnem pokalu. Škoda je, da nimam olimpijske kolajne. Vendar se zaradi gimnastike zbujam vesel," se olimpijskih nastopov spominja Petkovšek.

Zdaj, ko je slovenska gimnastika ostala še brez drugega šampiona v samostojni Sloveniji, pred njim se je poslovil Aljaž Pegan, žezlo prepušča mlajšim, ki so ob njegovem slovesu Petkovšku namenili številne zahvale in pohvale. Petkovšek se za prihodnost svojega športa ne boji. "Vsaj Sašo Bertoncelj je sposoben marsičesa. Alen Dimic bi nas lahko, če ne bo naredil kakšne katastrofalne napake, presenetil z uvrstitvijo na OI. Naj ne jemlje tega kot pritisk, ampak kot zaupanje vanj, da navijamo zanj, da je sposoben," pravi Petkovšek.

"Če si želite iskrivosti, malo nagajivosti, sem vedno na voljo. Vedno se 'bremzam', da ne bi bilo tega preveč. Vedno pa upam reči, česar si morda kdo ne bi upal," pa je v svojem slogu zaključil eden najboljših slovenskih športnikov.