Legenda v pravem pomenu besede. Branko Oblak, najboljši nogometaš, kar jih je v moderni zgodovini dala mati Slovenija, je bil v času, ko je še igral, nogometni bog. O njegovi veličini priča tudi dejstvo, da najbrž za vekomaj ostaja eden redkih Slovencev, ki so se mu v Beogradu klanjali. In to dobesedno.

	Žal mi je le, da nisem imel kakšne agencije, ki bi me prodajala. Imel sem menedžerje, ki so me prodajali, nato pa pustili. Danes bi lahko bil car v Münchnu. Brane Oblak

Kmalu v novem klubu
Brane nam za začetek pove, da (žal) ni več v stari formi. Na dan poleg fotografij iz nogometnih časov privleče še zvezek, v katerem je še vedno zapisana taktika z reprezentančnih tekem, ki jih je vodil kot selektor: "Poglej, kako smo igrali, vse je tu notri. Slovenija : Italija (1:0), Cesar ( strelec, op. p. ). To so vse moje taktične zadeve, kako se je igralo, potem pa naprej napišeš, kaj je bilo narobe in kaj je bilo prav. Nekateri mislijo, da smo šarlatani, da se v nogomet spuščamo kar tako. Ne, vse je dokumentirano, vse se ve, kaj, kdo, kaj, zakaj," še vedno selektorsko začne Oblak. In kaj po dolgi nogometni in še nedokončani trenerski karieri počne danes? "Čakal sem, da bi me kdo poklical, a predsedniki raje jemljejo trenerje, ki jih lahko slabo plačajo in hitro 'nagonijo'. Imamo neko zadevo, je še precej zaprta, toda imamo pokrovitelja, ki lahko prenese igranje v drugi ligi kakšnih pet let. Iščemo klub, ki bi ga prevzeli skupaj s sodelavci in pripeljali v prvo ligo," je dejal ambiciozni 61-letni nekdanji vezist. Je morda v igri kak ljubljanski klub? "Ljubljanski bi bil idealen, a ga ni, sta le Olimpija in Interblock. Interblock dela dobro, čeprav nimajo rezultatov, a zastavili so super. (Joca) Pečečnika mi je zelo žal. Človek, ki plača tako veliko, bi moral imeti boljše rezultate. Mislim, da ima nerodne svetovalce, med njimi pa ni samo Srečka (Katanca)."

Branko Oblak skupaj z Danilom Popivodo (desno). "Bil je kot Messi," je reprezentančnega soigralca pohvalil Oblak. © Delo

	Porazi in zmage so sestavni del življenja, nobena zadeva me ne more pokončati, saj sem v življenju že toliko izgubil in dobil. Če si dober, če daješ, boš gotovo dobil nazaj. Branko Oblak

Kariera presežkov
Brane je prve nogometne korake naredil na viški Svobodi , nato pa se je za osem let preselil k Olimpiji . "Ne da se primerjati razmer v Sloveniji (Jugoslaviji) takrat in danes. Danes sicer vsi znajo igrati nogomet, a takrat se je igralo bolj na nož. V jugoslovanski ligi se je igralo bolj z glavo, danes pa igralci tečejo, a sploh ne vejo, zakaj igrajo. Včasih je bilo nekaj stvari zelo nevarnih v igri, sojenje ni bilo tako korektno, kot je sedaj. Puščale so se tudi zlomljene noge, igralo se je zelo ostro." Ko je zeleno-beli dres prerasel, je odšel k Hajduku (raje je imel morje kot Beograd, kamor ga je vabila Crvena zvezda). Tudi v Splitu pa dandanes ni več tako, kot je bilo nekoč. "V času komunizma se je vse dalo prek podjetij in klub je bil poln denarja. Ko so se osamosvojili, jim ga je začelo zmanjkovati. Zdaj vsako leto pravijo, da ga imajo, na koncu pa ga nimajo. Igralci so celo sami dajali denar, a se ni obneslo. Zdaj razprodajajo stadion na prafaktorje, vsi igralci so med seboj skregani, le z mano so vsi prijatelji (smeh)."

"Jaz vse hitro povem in vse, kar povem, je res. Ne lažem in tega seveda nekateri ne marajo. Kar povem, ima težo in potem boli," meni Oblak. © Nik Rovan

Iz Splita se je po služenju vojaškega roka odpravil še v Schalke in Bayern . "Bundesliga je bila takrat boljša, kot je danes. Morate vedeti, da lahko danes tam igra enajst tujcev, takrat pa smo lahko igrali le trije. In to le igralci, ki smo bili res 'špica'. Nemški selektor ima zdaj velike težave, ko mora iz 56 nogometašev sestaviti reprezentanco. Zato pa imajo toliko tujcev, kot sta Klose in Podolski." Oblak je nato kariero zaključil v Avstriji . Kot velik oboževalec sira Bobbyja Charltona si je želel tudi v Anglijo , a je bila za jugoslovanske nogometaše zaprta. "Šest držav me je klicalo. Anglija je bila prva, a za jugoslovanske nogometaše tako kot Španija in Italija zaprta. Odprti sta bili le Nemčija in Francija, s tem, da smo lahko šele s 27 leti odšli v tujino, podpisali dve pogodbi in konec. To je bilo nekaj najboljšega za domačo državo, v Sloveniji sem v prvi ligi igral osem let! Zdaj gre vsa kvaliteta ven že v mladih letih, a v tujini jih potem ni nikjer, saj ne igrajo."

	Največ hecov sva imela s Popivodo. Ko smo bili v Gvatemali, so streljali. Enkrat sem mu pred zlatarno samo nastavil prst na hrbet, on pa je dvignil roke v zrak. Brane Oblak

Nepogrešljivi vezist
Poleg uspehov v Splitu (državni in pokalni prvak) in Nemčiji (nemški prvak z Bayernom) je Oblak velik pečat pustil tudi v modrem dresu jugoslovanske reprezentance. Na svetovnem prvenstvu v Nemčiji je bil leta 1974 izbran tudi v najboljšo enajsterico prvenstva, že dve leti prej pa je igral na poslovilni tekmi legendarnega Brazilca Peleja . Skupno je za "plave" odigral 46 tekem, na katerih ga je po njegovih zapiskih skupno spremljalo kar 2.165.000 gledalcev. "Od začetka sem se čudil sam sebi, češ, kako sem prišel tako daleč, na koncu pa sem videl, da sem skoraj enak kot oni, na koncu celo boljši. Bilo je v redu, a se je že čutila večja prisotnost Hrvaške, Srbije. Vedno sem bil Janez, a se nisem kaj dosti obremenjeval. Če si bil dober, si se zadržal v reprezentanci in imeli so te radi," je za Žurnal24 dejal Oblak. In v svojem slogu dodal: "Če je bil lahko (Miran) Pavlin kapetan reprezentance, bi bil lahko Vili Ameršek kapetan celo življenje! Po kakovosti seveda. Ameršek, Popivoda … S tema igralcema se sploh ne da primerjati. Popivoda je bil kot Messi! Bil je tako hiter, da če nisem imel kam oddati žoge, sem jo le 'nabil', pa jo je Danilo dobil. Zdaj pa gledamo le mučenje nogometa. Dokler se v Sloveniji nogomet ne bo igral na dva dotika, ne bo nič. Dva dotika, tri, sprint in strel na gol." In kaj mu pravzaprav pomeni nogomet: "Nogomet je kot družina – če znaš 'furati' družino, znaš tudi nogomet, le ne smeš se zaletavati in si že v prvem letu želeti prvega mesta. To je proces, ki traja, in je nekaj povsem normalnega. To je enako, kot se je (Jurij) Schollmayer zaletaval pri Olimpiji, tako kot sta se (Georg) Suban in (Milan) Mandarić v Kopru. Suban je bil tako pošten, da je vse tudi plačal, Schollmayer pa je dolžen še in še."

Maribor je najboljša izbira. Na stadion bo Oblak prišel, če ga bodo povabili. © NK Maribor

	Pomembna je le politika in nič drugega. Ravno zadnjič sem gledal po televiziji, ko so razpravljali, ali je treba dati pokojnino Kozmusu. Pa to je treba dati takoj! Tudi, če mu daš 300-500 evrov, je dovolj. Zraven se vsi radi slikajo. Brane Oblak

Pred slabima dvema letoma je Oblak zapustil krmilo reprezentance , moštva, ki ga je prav on začel pomlajevati, a ga je zaradi pritiskov javnosti in slabih rezultatov nato zapustil. Kako pa vidi začeti projekt zdaj? "V bistvu je to enaka reprezentanca, kot sem jo imel jaz, in zdaj je že čas, da se pokažejo rezultati. Potrebuješ ogromno sreče, to je prva stvar. Druga je ogromna samozavest, tretji je način igranja." O Mariboru , ki bo v sredo tudi gostil kvalifikacijsko tekmo proti Slovaški pa pravi: "Maribor je mesto, kjer se lahko igra simpatičen nogomet. Če bi imeli še eno dobro ekipo, bi moralo biti super. Boljšega, kot je Maribor, ne more biti. Vprašanje je, kako bodo v Maribor šli Primorci. Mene še do danes ni nihče povabil v Maribor in tudi ne bom šel, dokler me ne bodo (smeh). Tam imajo pravi 'štimung'. Tam nimajo morja, nimajo hribov, zato raje hodijo na nogomet (smeh)." O sobotnih tekmecih iz Poljske pa 61-letnik razmišlja takole: "Proti Poljski pričakujem presenečenje, a lahko je tudi 'kanonada'. Poljaki niso več takšni, kot so bili, selektor jih je še malce pomladil. Slovakov se bolj bojim, so precej bolj 'zoprni'."