Temza v Londonu je gostila že 162. veslaški dvoboj univerz Oxforda in Cambridgea. Tekma ima zgodovinske korenine, saj so prvo izvedli že davnega leta 1829. V 187 letih sta se posadki temnomodrega Oxforda in svetlomodrega Cambridga le enkrat, leta 1877, razšli brez zmagovalca, ker je sodnik na cilju zaspal in ni videl, kdo je prvi prečkal ciljno črto.

Cambridge je z današnjo zmago v težavnih razmerah na precej razburkani reki prekinil nekajletno sušo, saj je Oxford dobil zadnje tri preizkušnje. Tokrat dvomov o zmagovalcu pravzaprav ni bilo, veslači Cambridga so bolje začeli, prednost pa nato vseskozi povečevali, tudi na predelih, kjer so morali biti tekmovalci še posebej previdni zaradi valov in tokov. Nazadnje so za 6,8 kilometra dolgo traso porabili 18 minut in 38 sekund, prednost na cilju je znašala dve dolžini čolna in pol.

"Nimam besed. Zelo sem ponosen na svoje fante. Zaslužijo si, da res uživajo v uspehu," je zmago pospremil trener svetlomodrega čolna Steve Trapmore.

Za majhno tolažbo temnomodrih je poskrbela ženska posadka te univerze. V 71. izvedbi ženske dirke, ki pa je šele drugič potekala po isti trasi kot moška, so veslačice Oxforda zmagale s kar 24 dolžinami čolna prednosti. A njihove tekmice iz Cambridga so imele druge skrbi, kot to, kako čim hitreje priti do cilja: več dela so imele s tem, kako ostati nad vodo, saj je njihovemu čolnu grozilo, da bo potonil, a so se nazadnje le rešile.

Tradicija in legende

Ena od zanimivosti dirke je poleg tradicije, od leta 1856 je dirka na sporedu vsako leto, izjema sta bili le obdobji obeh svetovnih vojn, tudi nespremenjenost trase, saj je proga med Putneyjem in Mortlakeom enaka že vse od leta 1846.

V vseh teh letih se je okrog tekmovanja nabrala vrsta zanimivosti in legend. Zanimiv je že začetek dirke, za katero sta se dogovorila nekdanja sošolca, ki sta kasneje študirala vsak na eni od univerz.

Tudi za tekmo iz leta 1877, ki se je končala neodločeno, veljajo številne različne razlage. Ena od legend je, da sta bila čolna res zelo izenačena, glavni razlog, da ni zmagovalca, pa je, da naj bi sodnik na cilju pregloboko pogledal v kozarec in prespal prihod čolnov v cilj. Sodnika so seveda zbudili, povprašali o zmagovalcu, ta pa je tekmo razglasil za neodločeno.

Leta 1912 je hudo neurje potopilo oba čolna. A tekma se v primerjavi s tisto iz 1877 ni končala neodločeno, saj so jo ponovili. Tudi pozneje se je potopilo še nekaj čolnov, nazadnje leta 1978, ko do cilja niso priveslali veslači Cambridgea.

Med veslaškimi legendami je za Oxford v letih 1990, 1991 in 1993 nastopal Matthew Pinsent. Leta 1992 je manjkal, saj se je pripravljal na olimpijske igre v Barceloni, kjer je osvojil zlato medaljo, skupaj pa sta s Stevom Redgravom osvojila štiri zlata olimpijska odličja in naziv Sir.

Rekord proge je iz leta 1998, z dosežkom 16:19 minute pa si ga lasti univerza Cambridge, ki je takrat veslala s povprečno hitrostjo 24,9 km/h. Pet let kasneje je Oxford dobil dirko z najtesnejšo razliko v zgodovini in se veselil zmage s 30 centimetri oziroma čevljem razlike, kot temu rečejo na Otoku.

Leta 2012 je dirka doživela še neo dramo, saj so jo zaradi plavalca v reki prekinili. Kot je dejal kasneje, je na ta način protestiral proti elitističnemu razmišljanju v Angliji. Po vnovičnem startu sta se ekipi zapletli z vesli, Oxfordu pa se je pri tem pokvaril nosilec za veslo.