Avstralec hrvaških korenin Mate Barišić je leta 2018 pri 18 letih zapustil domovino, kot nadarjeni nogometaš si je želel igrati v Evropi. A njegova pot ni bila lahka, hitro se je vrnil v domovino, kjer je zdaj spregovoril za avstralski nogometni medij The World Game.

Po prihodu na staro celino je bil najprej član NK Sesvete na Hrvaškem, kjer je igral za ekipo do 19 let. "Bilo je malce noro. Zabil sem devet zadetkov na 11 tekmah med pripravami na sezono. Nato smo sezono dobro odprli, nekaj časa smo bili celo na drugem mestu. Potem je prišel poraz, trener pa je okrivil mene. Sprl sem se s trenerjem, od takrat nisem več zaigral niti minute. Ni mi ponudil nove priložnosti. To je bilo težko. Ker sem bil Avstralec, so se spravljali name. In to čeprav sem imel tudi hrvaški potni list in govorim jezik."

Barišić se je odločil zapustiti Sesvete in se je preselil h Krškemu. "Nisem želel ostati na Hrvaškem in sedeti na klopi ter prenašati vsa sranja."

A tudi v Sloveniji se zanj ni izšlo. "Klub je bil v finančnih težavah, tisto sezono smo izpadli. Bilo je veliko korupcije, bolj kot trener, so klub vodili igralci. Bilo je zelo zanimivo okolje, bilo pa je prisotnega tudi nekaj resničnega talenta. Tam sem se počutil dobro, bil sem samozavesten, a prave minutaže nisem dobil. V sezoni in pol smo imeli tri trenerje, nisem se mogel odlepiti od tal."

Pri Krškem so želeli mladega napadalca v sezoni 2019/20 kaliti v nižji ligi, a se je Barišić odločil za vrnitev v Avstralijo, razmišljal je tudi o koncu kariere: "Želeli so me poslati na posojo v tretjo ligo. Prišel sem domov in se igral z mislijo, da opustim nogomet, a me je oče prepričal v nasprotno. Vedno sem ga imel v ušesu, govoril je, da bo vse še OK. Očetu dolgujem prav vse."

V domovini je zdaj zaigral za St. Albans Saints, na tekmi proti Melbourne Knights pa je vsega nekaj sekund po vstopu v igro zabil svoj prvi zadetek. A nato je marca tudi v Avstraliji koronavirus zaustavil vse športne dogodke. 

"Čas v Evropi mi je resnično odprl oči. Bil je dobra izkušnja, igral sem z odličnimi nogometaši, veliko sem se naučil. A tam sem bil popolnoma sam. Veliko stvari se je dogajalo za sceno, pravo sra..., če lahko tako rečem."

"Nogometni svet je neusmiljen, nihče ni tam, da bi ti pomagal.. Nekega dne bi se vrnil v Evropo, a bi moral biti stoodstotno prepričan v to, kaj počnem. Odšel bi z drugačno miselnostjo, prej sem bil preveč prijazen. Celo v Sloveniji me je kapetan sovražil, ker sem bil tujec. Spoznal sem, da smo Avstralci zelo srečni, ker imamo tako multikulturno družbo in smo sprejemajoči."