Legendarni nogometni trener in nekdanji selektor hrvaške reprezentance Miroslav Ćiro Blažević je po dolgem boju z rakom umrl v 88. letu starosti. Čez dva dni naj bi praznoval 88. rojstni dan.

Prvič so mu leta 2011 odkrili raka na prostati, a se je Blažević s hudo boleznijo uspešno boril. Leto za tem je bil operiran zaradi melanoma v začetni fazi. Septembra 2019 se je huda bolezen znova vrnila in Ćiro tokrat žal ni izšel kot zmagovalec.

Blažević je enega svojih zadnjih javnih nastopov zabeležil sredi decembra lani, ko je v Zagrebu prejel nagrado "Vladimir Beara" za prispevek k razvoju športne kulture in družbene strpnosti.

"Zbrali ste se v velikem številu in mi izkazali veliko čast. Ampak to je moj zadnji nagovor javnosti na javnem shodu. Konec je. Nič več. Adijo Ćiro. Štejem zadnje dneve, zavedam se tega," je takrat povedal Ćiro.

Legenda Hudo bolni Ćiro: "Dvomim, da bom dočakal rojstni dan"

Med drugim je Ćiro Blažević je leta 2005 kandidiral za predsednika Hrvaške. Končal na devetem mestu z 0,8 odstotka glasov. Leta 2016 je nastopil na državnozborskih volitvah kandidat stranke Milan Bandić 365 iz volilne enote XI. Bil je nosilec liste, dobil pa je le 259 glasov.

Foto: Profimedia Ćiro Blažević

Nogomet je igral do svojega 31. leta

Foto: Profimedia miroslav ćiro blažević Miroslav Ćiro Blažević se je rodil 9. februarja 1935 v Travniku, kjer je začel, kot je vedno govoril, skromno igralsko pot. Rodil se je kot osmi, najmlajši otrok Katarine Blažević (roj. Matovinović) in Mateja Blaževića. Njuna prva dva otroka, Ivica in Marica, o katerih starša z drugimi otroki nista veliko govorila, sta umrla v nekaj mesecih za špansko gripo, Miroslav pa je imel še sestri Jeleno in Dragico, brata Anta in Joška ter starejša sestra Jozefina živi v Zagrebu.

Ćiro je nogomet igral do svojega 31. leta, ko se je odločil za trenerski poklic v švicarskem Moutierju. Ostal je v Švici in vodil Vevey in Sion, preden je leta 1979 prevzel švicarsko reprezentanco. Njegov pravi trenerski vzpon se je začel leta 1979, ko je prišel na Reko. Čeprav je prvenstvo končal na skromnem 10. mestu, je Ćiro Rijeko popeljal do četrtfinala pokala pokalnih zmagovalcev, kjer je izgubila proti Juventusu. Po koncu sezone je prišel v Dinamo in takrat se je začela legenda o Ćiri, belem šalu in letu 1982.

Vrsto let je bil najuspešnejši selektor hrvaške izbrane vrste, potem ko je reprezentanco popeljal do četrtfinala evropskega prvenstva leta 1996 in bronastega odličja na mundialu v Franciji leta 1998. Hrvaško reprezntanco je vodil na 73 tekmah.

Leta 2001 bil selektor Irana, leta 2008 in 2009 pa Bosne in Hercegovine. Potem je odšel za tri leta na Kitajsko, kjer je vodil ekipo Shanghai Shenhua in nato državno olimpijsko selekcijo mlajših članov.

Trenersko pot, v kateri je vodil skoraj 30 klubov in reprezentanc, pa je končal v sezoni 2014/2015 na klopi Zadra.

Igralska kariera: Bratstvo Travnik, Dinamo, Lokomotiva, Sarajevo, Rijeka, Sion, Moutier

Trenerska kariera: Vevey, Sion, Švicaa, Lausanne-Sport, Rijeka, Dinamo Zagreb, Grasshopper, Priština, Dinamo Zagreb, Nantes, PAOK, Croatia Zagreb, Hrvaška, Iran, Osijek, Dinamo Zagreb, Mura, Varteks, Hajduk, Neuchatel Xamax, Zagreb, Bosna in Hercegovina, Shanghai Shenhua, Kitasjak U-23, Mes Kerman, Zagreb, Sloboda Tuzla, Zadar.

Trenerske lovorike: 
Švicarski pokal s Sionom 1974
Jugoslovnaski prvak z Dinamom 1982
Jugolsovanski pokal z Dinamom 1983
Švicarski prvak z Grasshopperjem 1984
Hrvaški prvak z Dinamom 1993, 2003
Hrvaški pokal z Dinamom 1994
Superpokal z Dinamom 2002
Superpokal s Hajdukom 2005
Tretje mesto na SP v Franciji 1998
Uefin 'trener vseh trenerjev': 1998