"Skrbim za hčerko Brino, ki je zdaj stara tri mesece," je med obiskom v Sloveniji kot iz topa ustrelil Mankoč na vprašanje, kaj je trenutno njegova življenjska vloga. Seveda življenje zahteva več in v prihodnjih letih naj bi mu pri iskanju izzivov pomagala poslovna šola, do olimpijskih iger 2016 v Braziliji pa po turški avanturi zdaj sodeluje z estonsko plavalno reprezentanco.

"Pomagam njihovim kandidatom za olimpijske igre. Delam bolj kot trener, želel sem si svetovalno vlogo in sodelujem s strokovnjaki, ki so delali z mano. Dogovor velja do Ria in če bomo oboji zadovoljni z načinom dela, morda nadaljujemo. Seveda sem odprt tudi za druge ponudbe," pravi Mankoč, o težavah, s katerimi se sooča ob Baltskem morju, pa razkriva: "Gre za oblikovane plavalce in največ energije porabim pri spremembi načina in filozofije dela. Moja je zelo podobna tisti od Dimitrija Manceviča, s katerim sem dolgo delal in mi je veliko pomagal, sam pa skušam dodati tudi tisto, kar sem se naučil pri sodelovanju z Genadijem Tureckijem, Andreo de Ninom in Dirkom Langejem."

Mankoč si življenjskih ciljev še ni postavil. "Študij mi seveda lahko pomaga tudi v plavanju, a obenem odpira druge možnosti. Sam si želim profesionalno ekipo kot ADN, s katero sem delal, a pri nas v Sloveniji za to seveda ni tega denarja, vem, da bi bila tudi nasprotovanja. Ne vem, kam me bo pot zanesla, a če bodo ljudje željni pomoči, bom vedno vsakomur pripravljen pomagati. Nekako grem s trebuhom za kruhom. V Estoniji mi trenutno nič ne manjka, seveda pa je Sloveniji najlepše, pogrešam gore in lepše vreme, kot je v Tallinnu."