Luki Janežiču in Aniti Hrovat se bo na SP v Birminghamu pridržila tudi Marija Šestak, ki bo v Angliji prejela srebro za nastop na SP pred desetimi leti.

"V Valencii sem že osvojila medaljo pred desetimi leti, le da je bila bronasta. Tako sem doživela trenutek, ko sem bila na zmagovalnem odru, ki je res nekaj posebnega. Toda leto dni prej, na SP na prostem v Osaki, sem bila v svojem prvem nastopu na veliki tekmi za Slovenijo peta, pa bom po diskvalifikacijah dveh tekmovalk zaradi dopinga prejela bron. To odličje, če bi ga dobila tedaj, pa bi korenito vplivalo na mojo siceršnjo športno pot. Na naslednjih tekmah bi tekmovala bolj sproščeno, tudi denarnih sredstev bi imela gotovo več," je menila Šestakova, ki ima v dvorani s 15,08 m še vedno četrti izid vseh časov na svetu.

Šestakova bo srebrno medaljo prejela prav v Birminghamu; bron je sicer osvojila pred desetimi leti v Valencii, iz Mednarodne atletske zveze (IAAF) so sredi februarja obvestili Atletsko zvezo Slovenije (AZS), da so po ponovnem testiranju v vzorcu Grkinje Chrysopiyi Devetzi, vzetem avgusta 2007, odkrili stanozolol in ji črtali vse izide v naslednjih štirih letih, tudi bron z olimpijskih iger 2008 ter srebro iz SP 2008. V Valencii je sicer zmagala Kubanka Yargelis Savigne (15,05 m) pred Devetzijevo (15,00 m) in Šestakovo (14,68 m).

Neverjeten izgovor Strasten poljub ga je rešil dopinške kazni

Sedaj 38-letna Šestakova, zaposlena na AZS za pomoč strokovnemu delu in za odnose z javnostmi, bo prihodnje leto dobila še eno odličje. Bronasto medaljo s SP v Osaki 2007 v troskoku bo prejela leta 2019 na stadionu svetovnega prvenstva v Dohi. V japonski Osaki je bila peta. Mednarodno arbitražno razsodišče za šport v Lozani pa je lani potrdilo, da si je ruska atletinja Ana Pjatih prislužila dopinški suspenz zaradi uporabe anaboličnih steroidov, ki so jih odkrili pri ponovnem testiranju.

Foto: Profimedia Marija Šestak To je že drugi odkriti primer dopinga v tej disciplini na omenjenem tekmovanju. Rusinja je sprva na SP končala na četrtem mestu, tik pred Šestakovo, a je do bronaste kolajne prišla za zeleno mizo po tem, ko je bilo odličje zaradi dopinga odvzeto Devetzijevi.

Cilj: vsaj polfinale

Tekača na 400 metrov Janežič in Horvatova bosta sicer edina slovenska tekmovalca na SP v Veliki Britaniji, tudi v katarski Dohi leta 2010 je imela Slovenija le dva predstavnika, deveto mesto v troskoku je dosegla Snežana Vukmirović, 15. mesto pa Miran Vodovnik v suvanju krogle.

Na prejšnjem dvoranskem SP marca 2016 v ameriškem Portlandu je v tričlanski reprezentanci v polfinalu Marina Tomić na 60 m ovire dosegla 15. izid, 20. Maja Mihalinec v teku na 60 m, Luka Janežič, ki je zabeležil deveti čas predtekov na 400 m, pa je bil v polfinalu zaradi prestopa diskvalificiran. Mednarodno normo za SP je tokrat  izpolnila tudi Maruša Mišmaš, ki pa se je nastopu na 3000 m odpovedala. 

"Malo bolj sem izkušen, kot sem bil pred dvema letoma v Portlandu. Dobro smo se pripravili na dvoransko sezono, kar kažejo doseženi izidi. Tekmoval sem na zelo visoki ravni, tekel sem tri tekme 46,02, 46,03 in 46,07 sekunde. Tako da je realen cilj polfinale, finale pa tudi ni nedosegljiv," je nastop na SP napovedal Janežič. "Dvakrat sem pozimi že tekla državni rekord, sem zelo dobro pripravljena in si želim priti v polfinale," pa je na novinarski konferenci dejala Horvatova.

Foto: Profimedia Anita Horvat Slovenija je na dosedanjih 15. dvoranskih SP v atletiki osvojila štiri medalje; srebrne so bile Britta Bilač v skoku v višino leta 1995 v Barceloni, Jolanda Čeplak na 800 m leta 2004 v Budimpešti in Marija Šestak v troskoku leta 2008 v Valencii, bron pa si je priborila Brigita Bukovec na 60 m ovire leta 1995 v Barceloni.