Danes mineva natanko 30 let od napada na teniško igralko Moniko Seleš. Takratno predstavnico Jugoslavije je v nemškem Hamburgu na turnirju zabodel zdaj že pokojni domačin Günter Parche, dogodek pa je spremenil tenis in botroval precej strožjim varnostnim ukrepom na igriščih.
Napad se je zgodil med menjavo strani v četrtfinalu turnirja v Hamburgu po vodstvu Seleš z 1:0 v nizih ter s 4:3 v drugem nizu proti Bolgarki Magdaleni Malejevi. Parche je 19-letno v Novem Sadu rojeno vrhunsko športnico s kuhinjskim nožem zabodel v hrbet v globini štirih cm, na srečo pa zgrešil vitalne organe in hrbtenico, zato zaradi ran Seleš hujših telesnih posledic ni trpela.
"Spomnim se, da sem sedela, se brisala z brisačo in se nagnila naprej, da bi napravila požirek vode. Čas za menjavo je skorajda potekel, občutek v grlu pa je bil še naprej suh. Komajda sem se dotaknila roba plastenke, ko sem začutila grozno bolečino v hrbtu," je zapisala v avtobiografiji, izdani leta 2009. "Glavo sem obrnila nazaj in videla moža s čepico in pikrim nasmeškom na obrazu. Roke je imel v zraku, v dlani pa je držal dolg nož. Še enkrat se je pognal proti meni ... Takrat nisem vedela, kaj se dogaja," je spomine pred 14 leti obujala Seleš.
Storilca je množica ob igrišču obvladala in ustavila do prihoda varnostnikov in policistov. Dogodek je sprožil revolucijo glede varnosti igralcev in sodnikov na teniških turnirjih, skeptična je bila le Seleš, ki je dejala, da se prav veliko na tem področju ni spremenilo. Glede nesrečnega dogodka v Hamburgu je večkrat izrazila začudenje, da storilca nikoli niso zaprli za dlje časa, čeprav je takoj priznal motiv za napad. Na sodišču je Parche dejal, da je želel Seleš raniti tako močno, da zelo dolgo ne bi igrala tenisa.
Parche je imel duševne težave, zaradi česar so ga zaradi neuravnovešenosti obsodili na šestmesečno pogojno kazen. Tudi po napadu, s katerim je po lastnih besedah želel omogočiti vrnitev Steffi Graf na teniški prestol, je večkrat hudo zbolel, umrl pa je pred dobrim tednom, star 68 let. Zadnjih 14 let je po pisanju nemških medijev preživel v posebnih zdravstvenih ustanovah v zvezni deželi Turingiji.
Fizično okrevanje mlade teniške igralke, ki je z Nemko Steffi Graf v začetku 90. let prejšnjega stoletja krojila sam vrh tega športa, je sicer trajalo le nekaj tednov, zaradi psiholoških posledic in depresije pa se je Seleš na turnejo vrnila šele 28 mesecev kasneje in z ameriškim državljanstvom.
Tik pred njeno vrnitvijo je takratna predsednica združenja WTA in nekdanja vrhunska igralka Martina Navratilova predlagala, da Seleš in Graf skupaj držita prvo mesto na lestvici za potrebe turnirskih žrebov. Čeprav se nekaj igralk s tem ni strinjalo, je bila njena nemška tekmica za, ni pa se strinjala, da se za ohranitev točk Seleš ni treba udeležiti obveznih 12 turnirjev v sezoni.
Trikratna zmagovalka Rolanda Garrosa (1990, 1991, 1992) in odprtega prvenstva Avstralije (1991, 1992, 1993) ter dvakratna zmagovalka OP ZDA (1991, 1992) je takoj po vrnitvi na igrišča avgusta 1995 osvojila močan turnir v Kanadi, kasneje pa je dobila še en turnir velike četverice, in sicer v Melbournu na OP Avstralije leta 1996.
Pred napadom sta Seleš in Graf zmagali na vseh zadnjih devetih grand slamih, Seleš je bila najboljša sedemkrat, med septembrom 1991 in junijem 1993 je bila 91 tednov zapovrstjo na vrhu računalniške lestvice, skupno pa v karieri 178 tednov. Na drugi strani je Graf osvojila 22 grand slamov in bila 377 tednov na vrhu teniške lestvice, od tega je bila po napadu na Seleš najboljša na 11 turnirjih velike četverice.
Od leta 2003 je imela Seleš precej težav s poškodbami. Večkrat je po njih načrtovala vrnitev, a nikakor ni posegla po prejšnjih izidih. Upokojila se je 14. februarja 2008, leto po upokojitvi pa so jo sprejeli v hram slavnih.
Preberite si še zgodbo fotografa, ki je v objektiv ujel napad na Moniko Seleš.