Slovenski kolesarski as Primož Roglič je z drugo zaporedno etapno zmago na kriteriju Dauphine zacementiral svoje vodstvo v skupnem seštevku in je etapo pred koncem dirke na pragu največje zmage, odkar je pozimi prestopil iz vrst Jumbo-Visme k nemški ekipi Bora-hansgrohe. Kisovčan je sicer v svojih novih barvah slavil že tri etapne zmage, pred dvema gorskima etapa na kriteriju Dauphine je dobil še kronometer na dirki po Baskiji, zdaj pa ga le še nedeljska osma etapa od Thônesa do Plateau des Glièresa loči od prve skupne zmage za svojo novo ekipo.
A delo še ni v celoti opravljeno. Čeprav ima v skupnem seštevku ogromno vodstvo minute in dveh sekund pred Matteom Jorgensonom (Visma-Lease a Bike) in minute ter 13 sekund pred Derekom Geejem (Israel-Premier Tech), medtem ko na papirju najtežji nasprotnik Remco Evenepoel (Soudal-QuickStep) na šestem mestu zaostaja že za 2 minuti in 15 sekund, se mora varno prebiti tudi čez vse pasti zaključne etape, na kateri se bodo kolesarji tekom 160,6 kilometrov dolge preizkušnje povzpeli za kar 3640 višinskih metrov, vse skupaj pa se bo zaključilo z zahtevnim 9,4-kilometrskim vzponom s povprečno naklonino 7,1 %.
Zadnji dan bo sicer naporen že od samega začetka, saj kolesarje takoj "za dobro jutro" pričaka vzpon prve kategorije Col de la Forclaz de Montmin (7,1 km, 7,3 %). Nemudoma po spustu sledi še en vzpon, tokrat tretje kategorije, Col des Esserieux (4,2 km, 5,4 %). Pot nato kolesarje ponovno vodi skozi Thônes, tako da sklenejo 43-kilometrski. krog
Po opravljenem začetnem krogu vodi kolesarje pot skozi Saint-Jean-de-Sixt, kjer se na vrhu nekategoriziranega vzpona (6,3 km, 4,6 %) nahaja leteči cilj, po katerem se etapa za nekaj časa umiri. Sledi namreč blag 20-kilometrski spust, nato pa 20 kilometrov vožnje po ravnem. A kolesarji se ne smejo preveč sprostiti, saj jim že grozi vzpon na La Salève.
Gre za goro nekoliko južneje od švicarskega mesta Ženeva ob sami francosko-švicarski meji. Kolesarji se bodo tega znamenitega vzpona prve kategorije lotili s severne strani, tako da jih bo pričakalo 12,1 kilometrov vzpenjanja ob povprečnemu naklonu 6,8 %. Še posebej zahteven je odsek med 5. in 7. kilometrom, ko se naklon konstantno giblje nad desetimi odstotki.
Po zelo kratkem spustu se nato kolesarji ponovno vzpnejo, tokrat na nekategoriziran 4,3-kilometrski vzpon z naklonino 3,8 %. Nato sledi tehnično najtežji in najbolj zahrbten spust dneva, ko se kolesarji spustijo vse do doline, kjer jih pričaka še en nekategoriziran 5-kilometrski vzpon s povprečnim 3-odstotnim naklonom. Po še enem enostavnem spustu pa kolesarji prispejo do vasice Thorens-Glières pod samim vznožjem zaključnega vzpona.
Sloviti Plateau des Glières je bil del dirke po Franciji v letih 2018 in 2020 in obakrat je bilo ogromno diskusij glede vključitve zaključka vzpona, do katerega vodijo makadamske ceste. A tokrat te težave ne bo, saj se bodo kolesarji vzpona lotili z druge strani. A če bo vzpon zato manj zahrbten, še vedno ne bo skorajda nič lažji. Celoten vzpon je uradno sicer dolg 9,4 kilometrov s povprečno naklonino 7,1 %. A te številke lažejo, saj je zadnjih 2,4 kilometrov skorajda popolnoma ravninskih, prvih sedem kilometrov pa brutalno strmih s povprečnim naklonom 9 %.
Zadnji kolesar, ki je na kaki izmed večjih kolesarskih dirk dobil vzpon na Plateau des Glières s te strani, je Julian Alaphilippe, ki je leta 2013 premagal našega Mateja Mohoriča in Adama Yatesa na zadnji etapi dirke po Franciji za mlade, slovitem Tour de l'Avenir.
Roglič, ki je na kriteriju Dauphine slavil že leta 2022, sicer pred zadnjim dnem vodi tudi v seštevku za najboljšega po točkah, kjer ima deset točk prednosti pred Giulio Cicconejem (Lidl Trek), ter najboljšega hribolazca, kjer pa mu Lorenzo Fortunato (Astana Qazaqstan) diha za vrat z vsega dvema točkama zaostanka. Bora-hansgrohe sicer vodi tudi v ekipni razvrstitvi, pred Ineos Grenadiers pa imajo več kot štiri minute prednosti.
Gremo rogla na zmago