Slovenske judoistke so na nedavno končanih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru osvojile zlato (Tina Trstenjak) in bronasto (Anamari Velenšek) kolajno.

S tem se je judo po številu slovenskih olimpijskih kolajn (5) izenačil z veslanjem (5) in postal takorekoč najuspešnejša slovenska športna disciplina na poletnih OI.

Foto: Stanko Gruden/STA anamari velenšek oi 2016 rio de janeiro judo Obe tekmovalki, ki sta se v Južni Ameriki okitili z žlahtno kovino, prihajata iz celjskega judo kluba Z'dežele Sankaku-Celje, levji delež zaslug za njun uspeh pa gre enemu najboljših judoističnih strokovnjakov na svetu Marjanu Fabjanu.

Da je Fabjan guru slovenskega juda, čivkajo že vrabci na strehah, rezultati njegovih varovank pa to le potrjujejo. Urška Žolnir je pod njegovim budnim očesom osvojila bronasto (Atene 2004) in zlato kolajno (London 2012), o kvaliteti njegovega dela pa pričata tudi nedavna rezultata Trstenjakove in Velenškove.

O razlogih za izjemne uspehe Fabjanovih varovank je za Zurnal24.si spregovoril tudi nekdanji judoist Gregor Brod.

Zanimanje narašča, povečanje kar 30-odstotno

Judo je po zaslugi velikih uspehov postal slovenski nacionalni šport, zanimanje med otroki pa vse bolj narašča. Po vsakem odmevnem rezultatu se poveča vpis mladih nadobudnežev, ki si želijo po stopinjah svojih športnih junakov.

''Po vsakem večjem rezultatu je vpis povečan, tako je tudi po Riu. V vseh starostnih kategorijah beležimo 30-odstotno povečanje vpisa,'' so za Zurnal24.si potrdili iz celjskega judo kluba Z'Dežele, kjer se kalijo najboljše slovenske judoistke. ''Letos je vpisanih 120 otrok več kot lani,'' so še sporočili.
Foto: Tina Kosec/STA sprejem prihod žolnir olimpijske igre Podobnemu trendu so bili v klubu Marjana Fabjana priča že pred štirimi leti, ko je Žolnirjeva v Londonu osvojila zlato kolajno.

''Tudi ko je Urška postala olimpijska prvakinja v Londonu, je bil vpis otrok povečan. Zaradi prepoznavnosti juda članstvo iz leta v leto narašča,'' je potrdil Fabjan in dodal, da je zanimanje v Sloveniji primerljivo z drugimi državami, res pa je, da se ljudje pogosteje odločajo za finančno donosnejše športe. ''Judo v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami nekje v sorazmerju. Jasno pa je, da ljudje vpisujejo otroke tja, kjer je perspektiva in denar.''

Uspehi slovenskih judoistk so pripomogli k razvoju panoge, večjemu zanimanju med mladimi in razvoju infrastrukture. A to še zdaleč na pomeni, da se zanimanje med mladimi povečuje samo po sebi. Za pridobitev novih članov je treba še vedno zavihati rokave.

''Samo od sebe zanimanje ne narašča. Še vedno je potrebno iz svojega kroga vabiti otroke. Mislim pa, da se v Sloveniji z judom ukvarja približno 4300 - 4500 otrok,'' je zaključil prvi mož slovenskega juda.