Na spletni strani NBA lige so objavili lestvico kandidatov za naziv najkoristnejšega igralca (MVP). Na prvo mesto je postavljen Nikola Jokić, na drugo Jayson Tatum, na tretje se je prebil Kevin Durant, ki je na četrto potisnil slovenskega asa Luko Dončića. Vse skupaj se zdi tako smešno, da si pravzaprav zasluži komentar.
Kako lahko namreč košarkar, ki je bil izbran za najboljšega v decembru, ki je na zadnjih devetih tekmah vpisal povprečje 37.1 točke, 10.2 skoka, 8.8 podaje in 1.9 ukradene žoge ter je pri tem njegova ekipa zabeležila sedem zmag na osmih dvobojih, poslabša svojo uvrstitev na omenjeni lestvici?
Tatumov Boston je doselej zbral 27 zmag, Durantov Brooklyn in Jokićev Denver pa eno manj. A tudi Dallas po uspešnem nizu, ki ga je pripeljal na četrto mesto zahodne konference, ni tako daleč, ima 22 zmag in 17 porazov, da bi se povsem zanemarilo Dončićevo individualno statistiko v tej sezoni (34.0 točke, 8.8 ulovljene žoge, 8.7 podaje). Saj gre še vedno za individualno nagrado in ne za učinek najboljših moštev, mar ne?
Fenomenalni Srb sicer v povprečju zbere skoraj devet točk manj od Slovenca (25.3/10.8/9.5), Tatum štiri podaje manj, pri tem pa zaostaja tudi po številu doseženih točk in asistenc (30.7/8.2/4.2), v najpomembnejših statističnih elementih pa Dončiću v hrbet gleda tudi Durant (30.0/6.8/5.4).
Dončiću so v preteklosti očitali predvsem igro v obrambi. Ta je na trenutke res še nekoliko vprašljiva, Luka si namreč zaradi stalnega udejstvovanja v napadu včasih 'vzame prosto' v obrambi, še zlasti ob manj tesnih dvobojih, a je tudi v tem delu igre napredoval. Z dobrim delom nog zna marsikaj nadoknaditi, ob izjemnem košarkarskem IQ-ju pa s predvidevanjem potez tekmecev prihaja do 1.7 ukradene žoge. V tem elementu je trenutno kar tretji v ligi, med preostalimi najresnejšimi kandidati za MVP je 16. Jokić (1.4), 31. Tatum (1.1) in 86. Durant (0.8). Res je, da ukradene žoge ne povedo vsega o igri v obrambi, nekaj pa le.
Ni skrivnost, da imajo ostali zvezdniki tudi precej večjo pomoč soigralcev. MVP (most valuable player; op.p.) bi lahko dobesedno prevedli kot 'najkoristnejši igralec za ekipo' in v tem Luka prednjači. Težko si namreč predstavljamo, koliko zmag bi zabeležilo moštvo Mavericks brez svojega prvega moža, Bostonu pa bi na primer ostal še odlični Jaylen Brown (sicer deveti na lestvici), Brooklynu Kyrie Irving, Denver pa ima z Jamalom Murrayjem (18.0 točke), Aaronom Gordonom (16.9), Michaelom Porterterjem Jr. (16.8) in Kentaviousom Caldwell-Popeom (11.4) eno najmočnejših peterk v ligi. Kdo je torej najpomembnejši za svojo ekipo? Katera bi imela največ težav brez svojega zvezdnika?
Realno gledano zavestne in v tem primeru zavistne Američane boli dejstvo, da je ameriški košarkar nazadnje nagrado za najboljšega prejel leta 2018, ko je bil James Harden nekako na 'Dončićevih' številkah (36.1/7.5/6.6), a je pri tem lahko pri Houstonu računal na precejšnjo pomoč Chrisa Paula. Kasneje sta dva MVP naziva odnesla Grk Giannis Antetokounmpo in Srb Jokić. Da bi to uspelo še Slovencu, bo Luka očitno moral pokazati precej več kot tekmeci. Vsaj več kot Američana Tatum in Durant. Najbližja zasledovalca Dončića sta sicer Antetokounmpo in državljan Kameruna, od lani pa tudi Francije in ZDA Joel Embiid, sedmo mesto si delita Ja Morant in Donovan Mitchell.
Izbrani novinarji so v preteklosti sicer že pokazali, da Luka ne bo imel nikakršnih 'popustov', lani mu na primer niso namenili niti enega glasu pri uvrstitvi v prvo peterko All-Star tekme, postavili so ga celo na sedmo mesto med branilci na Zahodu (pred njim so bili po mnenju predstavnikov medijev Steph Curry, Morant, Paul, Devin Booker, Mitchell in Klay Thompson), kasneje pa ga od stoterice novinarskih 'izbrancev' prav tako nihče ni postavil na prvo mesto v glasovanju za MVP. Takrat je 65 prvih glasov dobil Jokić, 26 Embiid, 9 pa Antetokounmpo.
Nekaj več bo verjetno moral tokrat pokazati tudi Jokić, saj se nerado trikrat naziv podeli enemu košarkarju.
Vsa stvar med omenjenimi košarkarji (in mnenja kot jih na primer izreka nekdanji košarkar Kendrick Perkins) najverjetneje še najmanj prizadene prav Dončića, ki na začudenje ameriških medijev vseskozi ponavlja, da mu individualno priznanje niti ne pomeni toliko kot moštveni uspeh. A tudi ta se mu pri Dallasu izmika.
Pravzaprav je vprašanje, kaj si želi vodstvo Mavericks. Dejstvo je, da se mora ekipa graditi ekipa okoli neverjetnega Slovenca, a do zdaj so pri franšizi pri tem precej nespretni. Najprej so Luki tako pripeljali načetega Kristapsa Porzingisa z upanjem na boljše zdravstvene čase Latvijca. Ko je vsa zadeva nekoliko stekla 'v mehurčku leta 2020', je prišlo do spremembe v načinu igre, ki je KP-ja prestavil bolj stran od obroča. Naslednja želja je bila Dončiću pripeljati uspešne strelce, prišla sta Reggie Bullock, ki zna odigrati tudi v obrambi, in Sterling Brown, slednji se je izkazal za povsem zgrešeno investicijo. A ob iskanju strelcev, so se začuda odrekli še najboljšemu ostrostrelcu med vsemi Sethu Curryju in pripeljali Josha Richardsona. Ta se ni zadržal v Dallasu.
Nato so Porzingisa zamenjali za Spencerja Dinwiddieja, ki je prevzemal vajeti igre ob Jalenu Brunsonu in Dončiću. Dallas se je z novo igralsko shemo nato prebil celo do finala Zahoda, a po tem podvigu znova krenil na drugačno pot. Prioriteta je bila dodatna moč pod košem, brez odškodnine je odšel odlični Brunson, ki mu je potekla pogodba, prišla sta zelo solidni Christian Wood in zdaj že povsem zanemarjeni JaVale McGee, olimpijski prvak iz Tokia je v nekaj mesecih od prvega centra namreč nazadoval na tretjo opcijo za pozicijo najbližje košu.
Na koncu po nekaj Dončićevih sezonah tako ni jasno, kakšne igre si sploh želijo pri Dallasu. Kakšna je strategija? Kdaj bo na vrsti naslednji zasuk? Bo šlo za prihod branilca ali centra? Vse deluje nepremišljeno.
Navijače Dallasa tako že nekaj časa skrbi, da bo Luka nezadovoljen z igralskim kadrom želel izsiliti prestop v drugo moštvo, a jih je Dončić z izjavami doslej miril, povedal je, da tega ne namerava storiti in da se v Teksasu odlično počuti. Dejstvo je, da bosta lastnik Mark Cuban in generalni menadžer Nico Harrison kmalu prisiljena nekaj ukreniti, zaradi slabih poslov v preteklosti pa veliko maneverskega prostora pravzaprav niti ni. Nihče se ne bo odrekel dobrim igralcem v zameno za ...
Dejstvo je tudi, da Luka v ligi, kjer do uspehov večinoma prihajajo moštva z večjim številom zvezdnikov, sam ne bo mogel pripeljati Dallas do želenega šampionskega prstana, do cilja, ki ga dolgoročno izpostavlja tudi sam.
To na primer ni uspelo niti Michaelu Jordanu, ki je po sijajnih individualnih sezonah v dveh triletnih obdobjih za lovorike naposled potreboval pomoč Scottieja Pippna, Horaca Granta, Billa Cartwrighta, Johna Paxsona, B.J. Armstronga ter kasneje Tonija Kukoča, Rona Harperja, Luca Longleyja, Steva Kerra in Dennisa Rodmana. So pri Dallasu sploh sposobni najti Dončićevega 'Pippna', igralca, ki bi lahko bil v večini ekip prvi zvezdnik, a se je za naslov pripravljen podrediti prvi violini zasedbe? Najverjetneje ne. A že 'Kukoč, Kerr in Harper' bi lahko prišli še kako prav.
Trenutno so pri Dallasu ob poškodbah Doriana Finney-Smitha, Maxija Kleberja in ponavadi zelo aktivnega Josha Greena bolj pri Billu Wenningtonu in Judu Buechlerju (ki mi je bil s svojo borbenostjo pravzaprav zelo všeč). Jason Kidd pa vsekakor ni Phil Jackson.
Do konca prestopnega roka je še mesec dni.