Simpatičnega in zgovornega Štajerca smo ujeli v rodnem Zlatoličju pri Mariboru, kjer se je v času ligaškega premora, ko se v glavnem vse vrti okoli svetovnega nogometnega prvenstva, pripravljal na maturo.
Kakšna sezona je za vami?
Zadnja sezona je bila zame zelo uspešna. Doživel sem velik preskok in prvič zaigral med starejšimi igralci, med člani. Prej sem bil namreč redno del mlade ekipe Derbyja. Sicer je Swindon, kamor sem bil posojen, prav tako velik klub, z velikim stadionom, ki sprejme do 16 tisoč ljudi. Na tekmah jih je v povprečju sedem tisoč, kar je zagotovo nova in zelo zanimiva izkušnja. Moj prvi cilj je, da bi igral za prvo ekipo Derbyja in članske izkušnje na posoji so bile zame prava priprava na to. Pa ne gre samo za igro, tukaj je še marsikaj, na primer pridobivanje izkušenj za stike z mediji. Intervjuji pred in po tekmi, vse to je priprava za člansko ekipo, kjer si želim čim hitreje zaigrati.
Za vsakega igralca je pomembno, da čim več igra. Glede na to, da se je vaš Darby boril za vstop v prvo ligo, konkurenca med igralci pa velika, pravih priložnosti za vas ni bilo.
Seveda, če bi ostal v Darbyju, ne bi imel možnosti tolikšnega nastopanja, kar pa je za mladega igralca zelo pomembno. Četrta angleška liga je fizično zelo močna, igrajo člani, močni starejši moški, kar je velika razlika z ligo U23.
Kako močna je pravzaprav angleška četrta liga? Pa jo dajva primerjati kar s slovensko prvo ligo ...
Kot slišim od drugih kolegov, je po kvaliteti nekje na podobnem nivoju, čeprav je tukaj mogoče nekaj več igralcev, ki izstopajo po kvaliteti. Resda gre za četrti rang angleškega nogometa in se četrta liga čudno sliši, vendar je to Anglija, kjer je tudi ta liga zelo dobro finančno podprta. Nasploh je nogomet na Otoku zelo priljubljen in tudi na naše tekme prihaja po več tisoč ljudi. V slovenski ligi pa veste, kako je. Pravzaprav bi kar rekel, da je četrta angleška liga celo močnejša od slovenske prve lige, v Sloveniji so samo dva do trije močni klubi.
Spomnim se posnetka enega od vaših golov, o katerem so tudi naši mediji veliko pisali.
Teh golov je več, na koncu sezone sem dal res dobrega, o tem, ki ga omenjate, pa je bil na prvi tekmi po povratku s poškodbe. Ekipa je izgubljala, trener me je poslal na igrišče, dal sem dva gola in zmagali smo.
Kaj pa nagrada izpred dveh ali treh let, tudi takrat se je veliko pisalo o vas. Za kakšno nagrado je šlo?
Vsak klub na koncu sezone izbere najboljše igralce po starostnih kategorijah. Takrat sem imel 17 let in dobil nagrado v U18, kar pomeni, da sem bil najbolj perspektiven igralec tiste mlade generacije.
In zdaj se spet vračate v London. Kaj se trenutno dogaja z vami in ne nazadnje, dobili ste zelo zanimivega in znanega nogometaša za trenerja.
Bivši trener se je odločil oditi in zato so iskali drugega. Na koncu so se odločili za Franka Lamparda, ki je eden najboljših angleških igralcev vseh časov. Lampard je res veliko ime in komaj čakam, da treniram pod njegovim vodstvom. Ne le zato, ker je zvezda, človek ima ogromno izkušenj, pa še na istem položaju je igral kot jaz. Komaj čakam, da vidim, kako bodo delovali njihovi treningi, kako vidi igro ... Zase mislim, da se bom lahko ogromno naučil od njega. Sicer je veliki nogometaš vedno dobra motivacija za nas mlajše, zato se res veselim.
V Anglijo ste odšli pri 16-letih. Kako se je to zgodilo?
V Sloveniji sem igral v mini in mladinskih kategorijah za Aluminij. Igral sem tudi v reprezentanci za kadete, kjer so se začeli vrteti okoli mene različni agenti in menangerji, različni zastopniki, ki so želeli delati z menoj in so klicali mojega očeta. Na koncu smo se dogovorili z zastopnikom, ki mi je najbolj odgovarjal in je res dober. Na močnem turnirju v Rusiji, kjer sem zelo dobro igral za kadetsko reprezentanco, so me videli predstavniki klubov, se zanimali zame. Agent, ki ima močne povezave s klubi, me je vprašal, v kateri državi bi želel igrati in jaz sem si izbral angleško ligo.
Zakaj?
Premier liga, angleška liga, najmočnejša liga na svetu. Sicer je res, da tisti največji zvezdniki gredo v Španijo ali Francijo, kjer pa ni toliko močnih klubov v ligi. V Angliji je to drugače, v prvi ligi je 20 klubov in že prvih deset je zelo močnih. Angleška liga mi tudi kot tipu igralca najbolj odgovarja.
Mi lahko pojasnite to?
Hitra igra, ker imam atletske kapacitete, lahko veliko tečem po igrišču, ustreza mi hiter tempo igranja. V Španiji na primer, igralci žogo veliko bolj držijo pri sebi. Zase kot zveznega igralca menim, da sem bolj primeren za Anglijo. V igri je bilo pet prvoligašev razen Darbyja, ki je drugoligaš. Rekel sem, da da grem za en teden k njim, da sploh vidim, kako to izgleda, z namenom, da grem pozneje k nekomu večjemu. Ker sem pri Derbyju že kar na začetku, že pri šestnajstih lahko treniral s tri leta starejšimi fanti in mi je šlo zares dobro, ker je trening center v primerjavi z drugimi v Angliji res odličen, sem se odločil ostati. Res so bili zelo zainteresirani zame. Videlo se je, da zanje nisem le številka, še samo en dodaten igralec. V meni so videli prihodnost in dogovorili smo se.
Kaj pomeni za 16-letnika takšna selitev od doma.
Že na poskus sem šel popolnoma sam. Na letališču me je pričakal klubski šofer, odpeljal v hotel, od koder so me vsak dan vozili na poskusne treninge. Sicer imajo v angleškem nogometu sistem nekakšnih rejniških družin. Spiš pri družini, skratka oni skrbijo zate. Gre za navijače kluba, ki pripravi razpis in tem ljudem plača, da skrbijo in kuhajo zate.
In kje je bila tukaj šola?
V klubu obstaja gospod, ki skrbi za našo izobrazbo. Najamejo učitelje, v klubu so učilnice, ob sredah, ko ima U18 prosto, gredo na bližnjo šolo na celodnevni pouk, ob koncu leta sledijo izpiti.
Kaj pa vi? V teh dneh ste opravljali maturo na 2. gimnaziji Maribor, kar seveda ni mačji kašelj. Ne glede na to, ali si v športnem razredu, delaš na daljavo, matura je matura, za vse enako zahteven zalogaj.
Če bi osebno izbiral, vprašanje, če bi tako hitro končal. Tukaj je mama tista, ki je imela veliko željo, da končam, saj pravi, da nikoli ne veš, kaj se zgodi v nogometu. Poškodba, ti pa brez izobrazbe. Seveda je treba imeti veliko discipline, sploh glede na to, da je druga gimnazija zelo težka. Ko so se pripravljali na maturo, me ni bilo pri pouku, k sreči sta mi pomagala leto mlajša brat in punca, ki je prav tako na tej gimnaziji. Ker je dobra dijakinja, me je tudi malo inštruirala. Med samo srednjo šolo mi je najbolj pomagal profesor zgodovine in športni koordinator Renato Kuzman.
In kako vam je uspevalo, je bilo težko?
V šoli nikoli nisem imel težav, vedno sem imel dobre ocene in tudi zdaj verjamem, da bom uspešno zaključil maturo. V tem mesecu dni, ko sem bil doma, sem treniral po načrtih, odhajal v telovadnico v Maribor. S trenerjem Srdžanom Prodanovičem iz telovadnice Fit Extreme sodelujem še štiri leta. V času učenja za maturo sem si tako sestavil plan; dopoldne sem se učil, popolne pa dve do tri ure treninga in spet učenje.
Ena velika stvar je torej za vami, zdaj pa tisti glavni cilji v športni in profesionalni karieri?
Cilj moje kariere je igranje v Premier ligi.
In v katerem prvoligaškem angleškem klubu bi najraje igrali?
V tem trenutku so moje največje sanje Manchester City, prvič so prvaki in njihov trener je Pep Guardiola, ki je nekoč treniral Barcelono.
Raje imam Messija, ki mu je nogomet prirojen. Ronaldo je samo natreniran in obseden moraš biti z nogometom, da si takšen kot on. Messi je edinstven, sicer je levičar kot jaz in tudi to mi je všeč.
Kot fantič ste začeli zahajati na domače igrišče v Zlatoličju. Kdo vas je opazil, potisnil naprej?
Kot prvo, zelo hitro sem shodil, in to že pri sedmih mesecih. Za prvi rojstni dan sem dobil žogo, ki sem jo ves čas nabijal. Poleg tega se je v Zlatoličju leta 1998 rodilo veliko fantov in ob vpisu v prvi razred so se očetje dogovorili za ekipo. Poklicali so trenerja Marka Matiča, ki mi je še sedaj eden najljubših trenerjev. Nastala je ekipa, ki se je zelo hitro razvijala, hodili smo po turnirjih po Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem in bili ena najboljših ekip U10 v državi. Tu se je začelo. Kmalu smo ugotovili, da potrebujem višji nivo in zato sem odšel k Aluminiju, kjer sem ostal vse do odhoda v Anglijo.
Preidiva k vprašanju, ki se mi poraja ves čas. Zakaj vas ne vidimo v slovenski mladinski reprezentanci?
(Smeh, op. a.) Vse je odvisno od selektorja (Primož Gliha, op. a.). Mislim, da sem primeren za igranje v tej reprezentanci, ne nazadnje so v njej vsi tisti, s katerimi sem igral v mlajših selekcijah. Pa tudi rezultatov ti fantje niso imeli, čeprav mislim, da bi si zaslužili več. Mislim, da bi se dalo s to generacijo veliko več narediti, vendar igralski kader, ki ga je selektor vpoklical, verjetno ni bil najbolj optimalen.
Vas je sploh kdaj poklical, se pozanimal o vas?
Ne, sicer je medijem pojasnjeval, da bodo priložnost dobili tisti, ki igrajo za prvo slovensko ligo in so torej že člani, čeprav sem tudi jaz v Angliji že igral članski nogomet. Vendar me nikoli ni poklical, ne vem, mogoče sploh ne ve, da igram tam? Sicer pa mislim, da bo slej ko prej prišel tudi moj čas in bi lahko veliko prinesel tej ekipi.
Seveda, če mi uspe v Angliji igrati v članski ekipi, potem bi prišel čas za vpoklic v člansko reprezentanco. Ampak, pri teh stvareh je vse odvisno od selektorja, od tega, kakšno igralce potrebuje. Sicer so moje sanje zaigrati v reprezentanci. Prihaja obdobje menjave generacij, ekipa se pomlajuje, zato upam, da bom tudi enkrat na vrsti.
Luka Dončič, še en nadarjeni športnik iz Slovenije, o katerem se v zadnjih dnevih veliko govori. Ga poznate?
Ne osebno. Sicer mi je mananger priskrbel karto za finale EP V Turčiji, tako, da sem si to tekmo v živo ogledal. Seveda razmišljam, kako bi ga spoznal tudi osebno, sem namreč njegov velik velik oboževalec in nasploh oboževalec lige NBA. Zdaj, ko ima Slovenija takšnega talenta, se mi to zdi nekaj neverjetnega.
Kako in kje živite zdaj, ko skrbnikov ne potrebujete več?
Sicer živim sam, in to že dve leti, v hiški deset minut oddaljeni od kluba. Vsak profesionalni nogometaš v Angliji ima urejeno pokojninsko zavarovanje preko klubov, saj je tukajšnja zveza profesionalnih nogometašev zelo močna, kar pomeni, da nekdanji nogometaši skrbijo za nas, z ugodnostmi. kot so počitnice, avtomobili. Tukaj je še ugodna pokojninska shema, v katero gre delež od plače in prestopov. Ko se upokojiš, s tega sklada dobiš denar, če že ne drugega, vsaj za preživetje. V Angliji je za nogometaše zelo dobro poskrbljeno in temu počasi sledijo tudi drugod.
Sicer je z vami v klubu še en Slovenec, kar je precej nenavadno?
Da, Sven Karić, sin slovenskega reprezentanta in člana zlate generacije Amirja Karića. Na Drugi gimnaziji sva bila sošolca, skupaj opravljava maturo in sva soigralca pri Derbyju. On je moj najboljši prijatelj, skupaj sva igrala v kadetski reprezentanci, bila cimra.
In zdaj računata, da bosta oba zaigrala v prvi ekipi Derbyja?
To bi bilo sanjsko in obema je to cilj, saj bi se prvič, da bi kar dva Slovenca igrala pri velikem angleškem klubu. V Angliji nas je bolj malo, pri Swansea City je še en vratar. Težko je namreč priti v njihovo ligo, saj si v prvi vrsti želijo in promovirajo domače igralce. Za tujce je tako vedno malo težje, za razliko od Italije na primer, kjer našim igralcem lažje poiščejo klub, zato jih je tudi več. Ampak, vedno poudarjam, mislim, da je bila Anglija zame edina prava odločitev, tukaj je še jezik ... Vse je res super in nikoli mi ni bilo žal.
vanda.levstik@zurnal24.si
Google zdaj plačuje od 2500 do 5000 USD na teden za delo na spletu od doma.... Moj prijatelj mlajšega brata …
Dobro da niste naredili še malo daljši intervju. Če nimate nič pametnega za pisat ukinite to internetno stran.
Pa kterga to zanima....ze od jutra je tole kot top novica