''Srce malce boli, ampak življenje gre naprej,'' je po zadnjem nastopu Tine Maze dejala njena nekdanja fizioterapevtka Nežka Poljanšek.

''Moram priznati, da mi je šlo kar na jok. Bilo mi je hudo. Spomnila sem se vseh trenutkov. ki smo jih skupaj doživeli. V tistem trenutku mi je šlo vse skozi srce in seveda me je ganilo,'' je dodala.

Poljanškovi bo najbolj ostala v spominu veleslalomska tekma na svetovnem prvenstvu leta 2013 v Schladmingu, na kateri si je Mazejeva po slabšem izhodišču v prvi vožnji priborila srebrno odličje.

''To je bil zame najbolj čustven trenutek,'' je povedala. Na vprašanje, zakaj je temu tako, pa je odgovorila. ''Tega pa ne povem. Ostalo bo v mojem srcu. Za vedno mi bodo ostale v spominu priprave med prvim in drugim tekom. Schladming je bil res eden najbolj čustvenih trenutkov. Mislim, da je prišla s petega, šestega mesta na drugo.''

V prihodnosti se namerava posvetiti drugačnim projektom. Pogrešala bo Tino, s katero sta spletli prijateljske vezi, mraza in tekem pa ne. ''Pogrešala bom Tino, ker sva postali prijateljici in se velikokrat tudi vidiva. Tiskovnih konferenc, tekmovanj in zmrzovanja pa ne bom pogrešala,'' je povedala v smehu in dodala, da se delo z drugimi šporniki, na primer olimpijci, katere je letos spremljala v Rio de Janeiro, bistveno ne razlikuje od dela z alpskimi smučarji. ''Naše delo je povsod isto. Pripravljamo in rehabilitiramo. Delamo na preventivi, samo da tam ni zmrzovanja.''

Foto: Saša Despot Olimpijci Rio Poljanškova je bila ena od treh fizioterapevtov, ki so skrbeli za slovenske športnike na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru. ''V Riu sem imela kar vse. Jadralci, Žbogar, Mrak in Macarol so bili v mestu. Vsak dan sem hodila tja. Bili smo samo trije fizioterapevti za 63 športnikov. Veliko dela. Lahko rečem, da kar vsi hodijo k meni v ordinacijo. Ne želim pa z nikomer hoditi naokrog, razen na olimpijske igre, pa še to nisem prepričana,'' je povedala.

Ponudb za delo ji ne manjka, vendar jih - vsaj za zdaj - vztrajno zavrača. ''Kličejo me, če bi bila fizioterapevtka kakšnemu športniku. Moram priznati, da imam raje umirjeno življenje doma. Naredim sedem pacientov na dan in imam popoldne čas za otroke, ki so sicer skoraj že odrasli. Predvsem pa čas zase. Ko si s športnki, se moraš svojim željam kar nekoliko odpovedati,'' je povedala Poljanškova in za konec razkrila zanimivo podrobnost o začetkih sodelovanja z ekipo Team to aMaze.

''V to sem se podala brez pričakovanj. Niti nisem vedela, da sta Tina in Massi v zvezi. Kar naenkrat sem bila noter v ekipi in me je potegnilo. Ostala sem. This is the end, my friend,'' je s priredbo verza glasbene skupine The Doors zaključila pogovor.