Ko poslušate slovite kolesarske analitike in komentatorje, lahko odkrijete, da je edina stvar, ki jih občasno moti pri najboljšem kolesarju zadnji let, le nekoliko pomanjkljivo kazanje čustev.

Primož Roglič namreč obvlada vse. Na Olimpijskih igrah je dokazal, da je trenutno daleč najboljši na svetu v vožnji na čas, obenem zmaguje na najtežjih gorskih etapah, dobiva skupne seštevke, tu in tam pa si konkurenco podredi tudi v sprintu za zmago. Edini na svetu, ki se lahko pohvali s podobnimi sposobnostmi, je le njegov rojak in velik rival, Tadej Pogačar.

Edino, česar Roglič po mnenju strokovnjakov še ne obvlada popolnoma, je kazanje čustev. Primož je namreč tako dober, da včasih pri svojih zmagah in uspehih deluje nekoliko robotsko, v svojih izjavah je vedno umirjen, redkokdaj kaže svoja prava čustva in zato ga je kolesarski komentator Eurosporta Carlton Kirby že nekajkrat označil za pravega "Icemana" (ledenega moža).

A težko bi rekli, da Primož na dirkah ni čustven ter da se uspehov veseli kaj manj od kolesarjev, ki pridejo v cilj mahajoč z rokami in ki nekaj trenutkov kasneje pred kamerami v solzah odprejo svojo dušo. Roglič je preprosto takšen profesionalec, da je preveč osredotočen na dirko in edini cilj, ki ga ima pred sabo (zmago), da preprosto tekom tekmovanja ne pusti prostora čustvom.

Foto: Profimedia Primož Roglič

Cel svet se verjetno spomni njegovega prihoda v cilj na Olimpijskih igrah, ko je v vožnji na čas ves osredotočen nadaljeval na polno po stezi še tudi potem, ko je že zdavnaj prečkal ciljno črto. V cilj je prišel z minuto prednosti pred vsemi konkurenti, nihče mu ni bil niti blizu, a Roglič ni ničesar pustil slučaju. Mnogi bi zadnje metre proslavljali in se veselili zgodovinske zmage, Primož pa je razmišljal le o tem, kako bi do konca iz sebe iztisnil maksimum.

Prav zaradi tega je bil kolesarski svet zelo presenečen ob Primoževi zmagi na prvi etapi letošnje Vuelte. Ne zaradi tega, ker bi Kisovčan znova kot prvi prečkal ciljno črto, temveč zaradi njegove reakcije v cilju. Kdaj ste namreč že videli "Icemana", da vriska od veselja v cilju?

No, v Burgosu smo doživeli tudi to. Roglič ja namreč navdušen nad svojo predstavo takoj po prihodu v cilj stisnil svojo pest ter končno dal nekoliko duška svojim čustvom z glasnim vzklikom. Vsekakor poteza, kakršne od Rogliča nismo ravno vajeni, a upamo, da jo bomo v prihodnosti še velikokrat videli.