Primož Roglič (Jumbo-Visma) je pred zadnjimi šestim etapami dirke po Španiji tretji v skupni razvrstitvi, za vodilnim Norvežanom Oddom Christanom Eikingom (Wanty-Gobert-Intermarche Matériaux) zaostaja za 1:36, za drugouvrščenim Francozom Guillaumom Martinom (Cofidis) pa 42 sekund. Čeprav se omenjeni dvojec v vožnji na čas, ki bo na sporedu zadnji dan dirke, ne more meriti z olimpijskim prvakom, pa želijo pri nizozemskem moštvu že prej prevesiti tehtnico na svojo stran.

"Ne, ne bi podpisal, da bi bila takšna situacija pred kronometrom v Santiagu. Najprej moramo pridobiti nekaj časa. Če pogledate fante, ki se nahajajo za Primožem od Enrica Masa navzdol po lestvici, bi bila takšna razlika dobra, a nikoli ne morate biti prepričani. Po treh tednih dirkanja se vedno lahko zgodijo čudne reči," je za Cyclingnews in AS dejal športni direktor Jumbo-Visme Addy Engels.

Ta tako obljublja, da 'Nizozemci' ne bodo vozili le obrambno: "Ne smemo tudi kar pozabiti na Eikinga in Martina, ki sta spredaj. Pred nami so težki dnevi in oba bosta verjetno izgubila nekaj časa, a če se ju želimo znebiti, bo morda potrebno voziti tudi zelo agresivno."

"Ekipe kot je Ineos Grenadiers in kolesarjev kot sta Egan Bernal in Adam Yates ne smeš nikoli odpisati. Videli smo že nore stvari v zadnjih tednih velikih dirk, nihče pred tremi leti na primer ni pričakoval, da bo Chris Froome s samostojnim napadom dobil Giro. Še daleč je do konca. Morda so res nekoliko zaostali v skupni razvrstitvi, a zato smo videli napad Yatesa ob koncu 15. etape, ko je pridobil 15 sekund. Ni dobil veliko, a če se odloči za kaj podobnega v eni izmed naslednjih etap in bo do konca še precej kilometrov, lahko pride do velikih razlik. Zato nikogar od velikih tekmecev na papirju ne izključujem iz boja."

Engels je potrdil, da kljub padcem v drugem tednu dirke Primož ni utrpel poškodb in je v dobrem stanju: "Je na dobri poti. V nedeljo se je glavnina večkrat razbila, vedno je bil na pravem mestu."

Morda ključni bosta že etapi v sredo in četrtek, ko se bodo kolesarji borili s klanci v Asturiji. "V obeh etapah gre za dolge vzpone pred resnično težkim zaključnim klancem. Covadonga je bolj nenavadna z zelo strmimi deli in celo nekaj spusti, Gaimoniteiru pa je preprosto brutalen. Vseskozi je strmo od dna do cilja, vseh 15 kilometrov. Zaključka sta precej različna."