Janja Garnbret je v Parizu ponovno splezala na vrh olimpa športnega plezanja. Z drugo zlato kolajno v olimpijski kombinaciji po Tokiu se je sto let po prvem slovenskem olimpijskem zlatu Leona Štuklja pridružila tudi izbrani druščini petih slovenskih olimpionikov, ki so na najvišji olimpijski stopnički stali več kot enkrat.
Prvi je bil ravno v Parizu pred 100 leti legendarni slovenski telovadec Štukelj, ki je leta 1924 zmagal tako v mnogoboju kot tudi na drogu.
Štukelj pa je tudi edini slovenski olimpijec, ki mu je doslej uspelo osvojiti tri zlate medalje. Ponovno je na najvišji stopnički stal v Amsterdamu leta 1928 po zmagi na krogih.
- Garnbret prva po polovici finala, a le z 0,4 razlike in poškodbo prsta
- Tako je s prstom Janje Garnbret
- Janja je znova zlata!
- Zlata Slovenka v solzah: Odvalil se mi je kamen od srca
Prvi po Štuklju, ki se je izbranemu klubu slovenskih olimpionikov z dvema ali več olimpijskimi zmagami pridružil, je bil telovadec Miro Cerar. Ta je na konju z ročaji slavil v Tokiu 1964 in nato še v Ciudad de Mexicu štiri leta pozneje.
Sledilo je dolgih petdeset let, da sta telovadca v elitni druščini dobila družbo. Na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju 2014 je z zmagama v smuku in veleslalomu to uspelo alpski smučarki Tini Maze. Njen uspeh pa je osem let pozneje v Pekingu ponovila smučarska skakalka Urša Bogataj, ki je najprej zmagala na srednji skakalnici, nato pa je bila še del zmagovalne mešane skakalne ekipe.
Z uspehom na steni v Le Bourgetu se je vsem naštetim danes pridružila še Garnbret.
S tem je 25-letna Korošica skoraj natanko 100 let po prvih slovenskih olimpijskih zmagah potrdila status francoske prestolnice kot mesta, ki je z zlatimi črkami zapisan v slovenske športne almanahe.
Zgodovinski dosežek Garnbretove, čeprav je športno plezanje šele drugič na olimpijskih igrah je osvojila drugo zlato, so znali pospremiti tudi v prenosih na drugih televizijah. Še zlasti čustven se nam je zdel komentator nizozemske različice Eurosporta, da bi prišla na vrh pa so pesti stiskali tudi Francozi.