Kako se lahko stvari hitro obrnejo. Potem ko je Tadej Pogačar dobil letošnjo 7. etapo Dirke po Franciji s ciljem na La Plnache des Belles Filles in še povečal svojo skupno prednost, se je zdelo, da gre dirka v podobni smeri, kot lani. Mladi Slovenec se je znova zdel nepremagljiv.
A v naslednjih petih dneh so se stvari močno obrnile, saj je Pogačar prvič v življenju na Touru spoznal nov občutek, imenovan poraz. Najprej je zaradi koronavirusa izgubil dva ključna pomočnika, preden je na vzponu na Granon izgubil rumeno majico ter kar tri minute proti svojemu največjemu nasprotniku, Jonasu Vingegaardu. Predvsem pa je izgubil tisto avro nepremagljivosti, ki ga je krasila na Dirki po Franciji.
Potem ko je preživel napade Jumbo-Visme na Telegraphu in Galibierju, so mu moči na veliko začudenje svetovne javnosti povsem pošle v zadnjih petih kilometrih vzpona na Granon. Omejil je izgube, kolikor je le lahko, toda kolesarskemu svetu je postalo jasno, da je tudi Pogačar le človek, da je tudi on ranljiv.
Moštveni kolega našega mladega šampiona Brandon McNulty je razkril, kako je izgledala večerja v hotelu na dan, ko je Pogačar izgubil rumeno majico. "Bili smo sicer poklapani in še posebej Tadej je bil očitno razočaran. Toda ni bilo prisotne nobene negativne energije, ali česa podobnega. Kar je, pač je. Včasih zmagaš, včasih izgubiš. Še naprej ohranjamo tak odnos in miselnost."
McNulty bi sicer moral biti eden ključnih Pogačarjevih mož v gorah, še posebej po odhodu Georga Bennetta zaradi koronavirusa, a je zaenkrat povsem odpovedal v drugem tednu. Med napadom Jumbo-Visme na Galibier ja nemudoma odpadel, tako da je bil Slovenec z zgolj Rafalom Majko in Marcom Solerjem v izgubljenem položaju proti izjemno močni Jumbo-Vismi.
"Zaenkrat sem imel vzpone in padce. Prvi teden sem se počutil resnično dobro, prav tako na prvi dan po dnevu premora. Toda na dan z Granonom sem bil precej izpraznjen in bilo je super težko. Od takrat dalje trpim zadnjih nekaj dni, toda mislim, da se bom uspel sestaviti za naslednji teden in Pireneje. Vsaj upam," je slabe predstave pokomentiral Američan.
Od McNultyja se je po Bennettovem odhodu tik pred Alpami zagotovo pričakovalo veliko, a je povsem zatajil. A bo imel do kona dirke še zelo pomembno vlogo. "Po njegovem odhodu je dosti več pritiska na nas hribolazcih, na meni, Majki in Solerju. Zdaj se moram povsem osredotočiti na okrevanje, da bom čim bolj svež za zadnji teden," je pojasnil.
Lani se je sicer veliko govorilo o tem, da Pogačar preprosto nima dovolj dobre ekipe, da bi lahko branil rumeno majico kar dva tedna, a so njegovi pomočniki utišali vse kritike, potem ko so rumeno majico suvereno pripeljali do Pariza, pa čeprav si jo je Tadej nadel že v prvem tednu.
Toda letos jim je načrte pokvaril koronavirus, saj so zaradi pozitivnih testov izgubili že dva izjemno pomembna člena, Bennetta in Vegarda Stake Laengena. Imeli bi zelo velike težave pri branjenju rumene majice, tako da McNulty in ekipa vidijo celo pozitivno plat v dejstvu, da je vodstvo prevzela Jumbo-Visma.
"Na nek način je to celo dobro. Seveda je bedno izgubiti majico, želeli bi si jo obdržati. Toda potem morate kontrolirati te dolge etape, ki so na sporedu ta konec tedna. To bi bilo težko. Ni lepo zaostajati dve minuti, a je obenem dobro, da nam ni treba nadzirati dirke."
Ta naloga je zdaj na ramenih Jumbo-Visme, pri kateri blesti Vingegaard, ki ima kar 2:22 prednosti pred najbližjim zasledovalcem in pred Pogačarjem je največji izziv v karieri, če želi do Elizejskih poljan sleči izjemnega Danca.
"Lani smo oblekli rumeno majico zelo zgodaj in jo držali do konca. Letos smo v drugačni poziciji. Gre za drugačno dirko, toda nromalno je, da vsaka dirka poteka drugače, in mi smo še vedno tu in pripravljeni na boj. Nadoknaditi takšen zaostanek bo zahtevalo veliko dela. Toda pripravljeni smo na to."