Domžale so pod vodstvom Slaviše Stojanoviča še tretjič zaporedoma osvojile naslov jesenskega prvaka. V četrtek šestega decembra bo dopolnil 38 let. Pred njim so še desetletja kariere, za njim pa že kar nekaj lovorik. Po uspešnem jesenskem delu Domžal, ki imajo na prvem mestu osem točk prednosti pred Hitom Gorico, je čas za analizo in zasluženi počitek. Koga od kolegov Stojanovič najbolj spoštuje, kateremu mlademu nogometašu napoveduje dobro kariero in kaj bo počel med bližajočim se obiskom Kameruna, si preberite v intervjuju.

Če začneva klasično: kaj vas je v jesenskem delu zadovoljilo in kaj je treba izboljšati?
Veseli me, da smo naredili vse, kar smo si začrtali. Osvojili smo naslov jesenskega prvaka, v Evropi dvakrat premagali Albance, kar je zelo težko in smo ena redkih ekip, ki ji je to uspelo. Prišli smo tudi v polfinale slovenskega pokala. Po drugi strani bi bili lahko bolj učinkoviti. Vsako polsezono želim biti boljši.

Sprememb v ekipi je bilo poleti kar nekaj.
Od lanske sezone smo zamenjali osem igralcev. Vse smo morali vkomponirati in je kar dobro funkcioniralo. Ostali smo brez prvega strelca in igralca lige Rakoviča, brez našega drugega strelca Cimerotiča, Djukiča, ki je bil naš četrti strelec, tudi Iliča. To je bil velik zalogaj, vendar nam je kar dobro uspelo. Pričakujem, da bo vpliv novincev viden šele v spomladanskem delu.

"Odhodi so odvisni od politike kluba." © SPS

Kako močno vas je razočaral odhod Ermina Rakoviča, ki je odšel le zaradi ene stvari?
Razlogi so preprosti – finance. Z "Rako" sva imela vseskozi korekten odnos. Meni je nakazal, da se bo to zgodilo, in nisem niti presenečen niti razočaran. Vse to je sestavni del profesionalizma. Pri nas je vse oddelal korektno, se korektno poslovil in po mojem mnenju vse naredil pravilno.

Domžale živijo od prodaje igralcev. Se pozimi obetajo kakšni odhodi, pa tudi prihodi?
Upam, da ne. Politika kluba pa je drugačna in so mi že nakazali določene možnosti za odhod kakega igralca. Kar nekaj jih je izpostavljenih. Odvisno od uprave, ali finančno lahko izpelje sezono do konca. Glede odhodov pa je spet odvisno, kdo bi odšel. Za nekatere imamo pripravljeno alternativo, za druge spet ne.

Obstaja morda tako imenovana transfer lista?
Nerad uporabljam izraz "transfer lista", saj ima slabšalni prizvok. Imamo nekaj igralcev, ki niso napredovali, in nekatere, ki bi radi odšli. Vmes se je to zgodilo z Vargo, željo po odhodu je izrazil tudi Lo Duca, še kateri jo bo. Nekateri so bili že na razgovorih, vendar morajo razmisliti, saj se včasih malo "zaletijo". Potem povratka ni. Če nekdo izrazi željo po odhodu, potem ne verjame v tvoje delo in na ta način preprosto ne moreš delati naprej.

Je januarja lahko na tapeti tudi prihodnost Slaviše Stojanoviča?
Lahko je na tapeti že zdaj. Trenutno ni nobenih konkretnih stvari, imam pa aneks v pogodbi, ki mi v tem obdobju omogoča, da zapustim klub.

	V Sloveniji smo strokovnjaki v tem, da poskušamo uničiti vse dobro. Slaviša Stojanovič

V kratkem odhajate v Kamerun. Kako je prišlo do tega in kaj boste tam pravzaprav počeli?
Do tega je prišlo po naključju. Navezali smo stike z nekim gospodom, ki je v Sloveniji doštudiral na filozofski fakulteti in v tistem času dobil ponudbo, da bi postal predsednik nekega kluba v Kamerunu. Prišlo je do pogovorov o sodelovanju, ali bi bili mi pripravljeni plasirati kakega igralca na evropsko tržišče, in potem do vprašanja, ali sem pripravljen priti tja razložit svoj sistem dela in pogledat, kako to počnejo oni. Obiskal bom tudi regijski turnir, kjer bom pogledoval za potencialnimi okrepitvami.

Bili ste tudi na obisku pri Barceloni in Ajaxu.
Tako kot v Kamerun sem tudi k Barceloni in Ajaxu hotel oditi, ne da bi za to vedeli vsi. In ker je Slovenija takšna država, te vsi začnejo pljuvati, pravijo, da si ti tam v grmovju in počneš bog ve kaj. O sebi berem neke članke v rumenih časopisih, ki so naravnost smešni. Vendar v redu, če kdo misli, da je dobro tako pisati, potem naj bo. Smo strokovnjaki v tem, da poskušamo uničiti vse dobro. Namesto da bi se pisalo o dobrem, saj smo imeli mi v Barceloni res izjemno priložnost veliko videti, pri Ajaxu pa je bilo malo bolj rezervirano. V Barceloni moj pomočnik Martin Magister pozna njihovega kondicijskega trenerja. In potem lahko vidiš to na lastne oči, čeprav je zelo težko priti tja. Ogledali smo si sedem dni treninga, se pogovarjali z Rijkaardom, celotno medicinsko službo, kondicijskim trenerjem …

"Kot trener poskušam biti "fer". © SPS

Kakšen vtis je na vas naredil Rijkaard?
Fantastičen. Bil je zelo sprejemljiv za vsako moje vprašanje, debato. Ni bežal od tega, da ima tudi on težave pri vodenju, ki jih imamo vsi. Zanimalo me je, kako to reši, glede na to, kakšni zvezdniki so v igri. Vzel si je čas, nikoli ni rekel ne in želim mu vse najboljše. Pred tem sem bil v Amsterdamu z Dannyjem Blindom, ki je od vsega začetka držal distanco. V Barceloni smo se počutili precej bolj dobrodošli.

Rijkaard velja za zelo demokratičnega trenerja. H kakšnemu pristopu težite vi?
Poskušam biti "fer". Čeprav nekateri igralci vedno mislijo, da nisi pošten do njih. Ampak zavedati se morajo, da si ti za vsakega izmed njih pri predsedniku in direktorju rekel "da". Nimaš razlogov, da bi koga sovražil. Svoje odločitve sprejemaš iz različnih razlogov: forme, taktične zamisli, vremena … Balansiram med avtokratskim in demokratskim vodenjem, saj drugače ne gre.

Vodenje skupine ljudi zagotovo ni preprosto. Kako se pri nas nogometaši odzivajo na vaš "študiozni" pristop k delu?
Voditi toliko ljudi ni lahko. Gre za svojstven fenomen moštvenega športa. Sam drugače kot maksimalno študiozno ne znam delati, takšen imam tudi trenerski kader in takšne igralce zahtevam. Na pladnju dobijo vse, kar lahko ponudimo. Nekateri so šokirani, ko prvič pridejo in vidijo, kaj vse vključuje naše delo. Potem pa so razočarani, ko pridejo v neko okolje, kjer tega ni. In ne vedo, kaj je prav. Občutek igralca je najbolj pomemben. Če ima dober občutek, lahko ponudi maksimum in le tako si kot trener lahko obetaš dober rezultat.

"Ne znam delati drugače kot študiozno." © SPS

Mnogi trdijo, da slovenska liga nazaduje. Vaše mnenje?
Ne trdim, da se v naši ligi igra vrhunski nogomet, vendar nam ne bi škodilo več pozitivnega razmišljanja in več medijske podpore. V Srbiji in na Hrvaškem se mediji po tekmi osredotočijo na boljši del tekme, recimo nekje 70 odstotkov, in to povzdignejo, kolikor se le da. Pri nas pa se bodo osredotočili na tistih 30 odstotkov in to potisnili v ospredje. In zato igralci nimajo samozavesti. Če je nimaš, pa ne moreš nastopati. In to je največji problem. Igralci vselej poslušajo, da to ni nič, da je bila tekma slaba, da liga pada … Mogoče je vse res, vendar poskušajmo pomagati, da ne bo več tako. Mi dvakrat premagamo Tirano, ekipo, ki 16 let igra v pokalu prvakov in ni nikoli izpadla v prvem krogu. Pridemo iz Tirane domov v Domžale, kjer nas čaka pet hrvaških novinarjev. To, da smo dvakrat zmagali, je bil za njih alarm, da nekaj veljamo. Sicer nas je potem Dinamo izločil rutinsko, pri nas pa so nas popljuvali, trdili, da smo se ustrašli v prvih 20 minutah, da smo imeli polne hlače … Podobno kot lani, ko smo izpadli s Hapoelom, ki je potem prišel med 32 najboljših. Liga ne nazaduje, infrastruktura je boljša, vse več je mladih igralcev, ki dobivajo priložnost, se prodajo v tujino in tam potem tudi dokaj redno igrajo. Pred desetimi leti pa je to uspelo redkim.

Kako gledate na svoje trenerske konkurente in konkurenco v ligi v tej sezoni?
Letos je več kakovostnih ekip. Nekje do devetega mesta so vsi zelo blizu, razpon je majhen. Od trenerjev bi omenil Badžima in Milaniča. Pokazala sta določeno kakovost, ki se jo vidi na igrišču. Ogledalo našega dela pa so igralci na igrišču, od vedenja do igre. Prej omenjena sta pokazala, da gre za kakovostna trenerja, in boj med nami bo neizprosen (smeh).

Kaj vas še motivira za delo v Sloveniji?
Motivira me produkcija igralcev, neki novi pristopi, v glavi imam ogromno stvari, ki jih ne morem narediti takoj, ampak je potreben čas. Gre za taktične reči. Želim spet postati prvak, tudi pokalni zmagovalec, kar še nisva bila niti jaz niti klub. In če bo na koncu vse tako, kot si želimo, narediti več v Evropi.

Lahko omenite kakega še mladoletnega nogometaša, ki bi se lahko evropsko razvil?
Poznam jih precej, vendar tiste iz drugih klubov lahko ocenjujem le skozi tekme. V Domžalah imamo Darka Zeca, fanta, ki je visok 193 cm. Igral je za vse reprezentančne selekcije, zanj obstaja tudi že zanimanje tujih klubov. On je prototip igralca, ki bi lahko naredil odmevnejši prestop in odigral pomembno vlogo v kakem dobrem klubu, kot je to uspelo Samirju (Handanoviču, o. p.). V Samirja sem trdno verjel, saj sem ga treniral že na Slovanu in sem komaj prepričal ljudi v Domžalah, da so ga vzeli. Mislim, da je Zec na podobni poti. Pa še kdo bi se našel.

	Gotovo pa se mora ta klub imenovati Olimpija in nastopati v zeleni barvi. Stojanovič o velikem ljubljanskem klubu

V zadnjem letu se veliko govori o projektu Interblocka. Govorilo se je tudi o vašem in prestopu športnega direktorja Nenada Protege k Jožetu Pečečniku.
Veliko se je govorilo, ni pa prišlo do nikakršnega stika. O tem ne razmišljam, ne vem pa, kako je z Nenadom. Gospod Pečečnik je eden od maksimalno dobrodošlih faktorjev v slovenskem nogometu. Igralcem je ponudil tisto, česar jim prej nihče ni – da se res počutijo kot igralci. Gre za enostavne reči, kot so oprema, medijska pozornost, obleka, avto. Potem je vse odvisno od nogometašev. Mislim, da bo naredil veliko dobrega. Je pa njegova odločitev, s kakšnim kadrom in s katerim imenom.

Vas kot Ljubljančana intrigira napoved velike Olimpije?
Kot Ljubljančan sem seveda vesel. Želim si, da bi prišlo do kluba, ki bi igral normalen nogomet. V kakšni obliki, ne vem, saj nisem strokovnjak. Ali je bolje, da se združijo, ali da to naredi vsak sam … Zagotovo pa je magnet za širšo javnost, če bi bilo temu klubu ime Olimpija. V to sem prepričan. In da bi nastopal v zeleni barvi, ker je to simbolika. Za Green Dragonse nekaj, kar je sveto, in teh stvari ne smeš zanemarjati.

"Maribor, Olimpija in Mura so sredine, ki jih spoštujem." © SPS

Na pokalnem obračunu med Olimpijo in Mariborom se je kljub čudnemu terminu zbralo ogromno ljudi.
Gledalci so lačni tega. Mi in Gorica imamo lahko odlične rezultate, pa se ne bomo približali Mariboru in Olimpiji. Mogoče v evropskem tekmovanju, kjer bi lahko prišlo tudi pet tisoč ljudi, vendar bodo prišli le na to tekmo, pa še to večina zaradi našega nasprotnika. To so dejstva, ki se jih zavedam. Ljudje pa so lačni spektakla in vsaka filozofija, da ni zanimanja, ne drži. Trdno sem prepričan, da bi imel s takimi rezultati, kot jih imam v Domžalah, pri Mariboru ali Olimpiji na vsaki tekmi pet tisoč gledalcev. Če se ne bi imenovali Domžale, ampak Olimpija, in bi igrali za Bežigradom, bi imeli na vsaki tekmi pet tisoč ljudi. Maribor, Olimpija in Mura so tri sredine, kjer imajo radi nogomet in ga spoštujejo.

Za konec: kdaj boste skočili v zakonski stan (smeh)?
Neizbežno vprašanje, na katerega sem že tolikokrat odgovoril (smeh). To bom slej ali prej moral urediti. Okoli tega je toliko "presinga", kot da sem edini samski moški na tem svetu. Sem že predolgo samski, za tak posel je potrebna stabilnost. Če bi bil glasbenik, pa težko verjamem, da bi se kdaj poročil.