Slovenski junak letošnjega evropskega prvenstva v namiznem tenisu Bojan Tokič se je vrnil domov. Ne sicer direktno iz Gdanska, saj je še v ponedeljek za svoj Saarbrücken igral tekmo nemškega prvenstva, v kateri je samo še potrdil odlično formo, zaradi katere sta mu namiznoteniška zveza in pokrovitelj BTC pripravila prisrčen sprejem.

A ne samo sprejema, razveselil se je tudi dragocene slike (podaril mu jo je predsednik uprave BTC Jože Mermal) in še nekaterih praktičnih nagrad, Novogoričan s stanovanjem v Ljubljani je za bronasti kolajni iz Gdanska prejel tudi 2000 evrov nagrade.

"Tudi ta sprejem dokazuje, da je namiznoteniška zveza stopila nekaj korakov naprej. Res se je držala vseh obljub, ki mi jih je lani dajal predsednik Marjan Hribar, tudi ona je zaslužna za moj veliki uspeh. O denarni nagradi nisem razmišljal, je nisem pričakoval, a je vseeno lepo, da so tudi na tak način počastili moje dosežke," je bil zadovoljen Tokič, ki pa je Ljubljano vzel le kot vmesno postajo, kajti že po novinarski konferenci je takoj odletel v Beograd, kjer bo s partnerjem v igri dvojic Aleksandrom Karakaševićem, prav tako dobitnikom bronastega odličja med posamezniki, gostoval v oddaji televizije Pink.

Tudi v Srbiji bo tako podoživljal najlepše trenutke svoje kariere, tako kot jih je v Ljubljani, pred avditorijem, kot je dejal sam, najštevilčnejšim na njegovih "govornih nastopih". "Končno sem dosegel tisto, za kar sem dolgo časa vedel, da sem sposoben. Že kot 23-letnik sem se uvrstil med 40 najboljših igralcev na svetu, a nato se mi je ustavilo, meje 38. mesta na lestvici ITTF nikakor nisem mogel preseči. Zdaj sem jo, saj bom na najnovejši lestvici od 20. do 25. mesta. O tem sem prepričan, saj sem od srednje šole močno napredoval tudi v matematiki. Na svetovnem prvenstvu sem dobro izračunal, kaj moram doseči, da se uvrstim na olimpijske igre, verjemite, da sem vsaj približno izračunal tudi svojo uvrstitev na lestvici," je bil kot vselej duhovit Tokič, ki si je zagotovil tudi nastop na februarskem turnirju najboljših 12 evropskih igralcev, kar je bila vedno njegova velika želja.

O samem prvenstvu veliko novosti ni mogel povedati, še najzanimivejše vprašanje novinarjev je bilo, kdaj mu je bilo na Poljskem najtežje: "Čeprav sem tekme večinoma dobival z izidom 4:3, sem se le enkrat ustrašil, da mi dvoboja ne bo uspelo zmagati. Med tekmo s kitajskim Špancem He Chi Wenom, ki sem ga doslej vedno premagal, sem začel razmišljati, kaj bo, če izgubim. Javnost bi se iz mene najbrž delala norca, da sem izgubil z 49-letnikom, ne glede na njegovo kakovost," je za najtežji dvoboj označil obračun osmine finala.

Tokiča zdaj čakajo le nastopi v nemški ligi, decembra pa bo s sodelavci napravil načrt, katere turnirje bo igral do olimpijskih iger. Pravi, da je po uspehu v Gdansku še bolj sproščen (za sproščenost na evropskem prvenstvu zasluge pripisuje delu s psihologom), tako da se namiznoteniška javnost še lahko nadeja uspehov. Igrati namerava še nekaj časa, po vzgledu nekaterih veteranov namiznega tenisa je njegov moto: "Igraj, dokler te držijo noge."