"Gre za drugo metodo prepričevanja. Imenuje pa se friendly thief – prijazen tatič. S športniki na eni strani dosegamo povečano prepoznavnost, ki vpliva tudi na večjo všečnost in verjetno tudi preferenco. Stranke dajejo v ospredje te osebe. Prepričujejo pa tiste ljudi, ki procesirajo informacije o stranki zgolj površno, ne grejo v globino in se odločajo na podlagi vtisa. To je logika. Gre v bistvu za zavajanje," nam je povedal Miro Kline s Katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi na ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Klineta dejstvo, da na listi Zorana Jankovića domuje največ nekdanjih športnikov, nikakor ne preseneča: "Ne, ker je tako nov in je težko dobil boljše kandidate v smislu njegovih trditev, da ima najboljšo ekipo. Potem mora imeti tudi najboljšo ekipo poslancev, ki pa jih tako hitro ni mogoče dobiti. Poiskal je tiste, ki jih obvlada."

Na našega sogovornika je doslej največji vtis napravil Peter Vilfan, seveda na komentatorski ravni: "Vilfan se je tako izučil v komunikaciji v prenosih, da je prešel iz vloge športnika v drugo kariero, medtem ko nekatera dekleta, na primer Bilačeva ali katera druga, niso prešle iz ene v drugo funkcijo. To pri športnikih traja nekaj časa, prehoda se je treba tudi učiti."

Politični sociolog dr. Matevž Tomšič s Fakultete za uporabne študije v Novi Gorici o nekdanjih športnikih v politiki meni: "Funkcija tistih, ki so podporniki ali celo kandidati, je izboljšanje ugleda. Učinek tega je po mojem mnenju precej omejen. Če ostale stvari ne delujejo, tudi to ne more prav veliko prispevati. Sploh če so na kandidatnih listah uvrščeni v velikem številu. Ponekod imamo kar inflacijo (nekdanjih) športnikov. Na ta način stvar lahko doseže celo nasprotni učinek. Športniki imajo v javnosti sicer velik ugled, ampak za odločanje o političnih zadevah mislim, da niso kaj veliko bolj kompetentni, kot je običajen državljan." Z "inflacjo“ ima v mislih predvsem listo Zorana Jankovića, za katerega meni, da je "na hitro moral sestaviti kandidatno listo", zato je pač "uporabil ljudi, do katerih je lahko prišel".

"Do neke mere pozitivna konotacija je Kozmusova, ampak on je le podpornik. Če se to dozira na nek primeren način, ima lahko učinek. Ampak tudi njegovo angažiranje za uspeh stranke ni ključno," dodaja Tomšič.