Televizijski prizori s prizorišča nesreče v sklepnem delu četrte etape na dirke po Baskiji, v kateri sta jo med drugimi hudo skupila zvezdnika Jonas Vingegaard in Remco Evenepoel, so izzvali hude kritike tako med kolesarskimi strokovnjaki kot navijači.
Ponavljajoči se prizori padca ter zumiranje skorajda nepremičnih udeležencev dirke, ki so hudo poškodovani lahko samo nemočno čakali na pomoč reševalcev, so bili po nekaterih ocenah - milo rečeno - neokusni.
"Združenje profesionalnih kolesarjev (CPA) iz spoštovanja do poškodovancev in njihovih družin ne odobrava njihovega snemanja, medtem ko so na tleh," je kmalu po nesreči zapisal predsednik združenja CPA Adam Hansen. "Več kolesarjev se je name obrnilo s prošnjo, če bi lahko uvedli takšno pravilo. Prosim, bodite uvidevni," je dodal.
Kolesarski navijači so svoje nezadovoljstvo izražali na družbenih omrežjih, kjer so se vrstile obtožbe, da so prizori poškodovancev "nepotrebni" in "obžalovanja vredni", njihov glavni namen pa je povečanje gledanosti in pridobivanje klikov.
"Nikoli ni prijetno spremljati kolesarske nesreče, čeprav so te na žalost neizogiben del tega športa. Toda ponavljanje posnetka nesreče v nedogled, kot se je to zgodilo na dirki po Baskiji, to pa je že ekstremno. Zelo sem razočarana nad režiserjem prenosa, ki je nesrečo predvajal v nedogled in pri tem zumiral poškodovance. Vse to se je dogajalo, še preden smo vedeli, kakšno je njihovo stanje. Upravljalci prenosa bi morali izkazati spoštovanje kolesarjem ter vzpostaviti ravnotežje med neizogibnim prikazovanjem nesreče ter razumevanjem, kdaj je bilo dovolj," je v svoji kolumni za Cyclist.co.uk zapisala Robyn Davidson.
Čeprav se omenjena avtorica in predsednik CPA v svojih stališčih do občutljive tematike sklicujeta na družine poškodovancev, pa imajo svojci nekaterih kolesarjev drugačen pogled. "Moram priznati, da mi je pošteno odleglo, ko sem ga videl hoditi," je za HLN povedal Patrick Evenepoel, oče Remca Evenepoela. Slednji si je v padcu zlomil ključnico in lopatico.
"Po tistem so bile moji misli pri Jonasu Vingegaardu, Jayu Vinu in Steffu Crasu. To so sinovi, partnerji, očetje. Če nečesa ne vidiš, ne moreš vedeti, kaj se dogaja. To smo že doživeli ob Remcovi nesreči na dirki po Lombardiji. Pomirjen si lahko šele takrat, ko ga zagledaš."
"Vsak želi najprej videti, da se njegov otrok premika, potem pa se bomo ukvarjali s poškodbami. Vingegaard se je komaj premikal in morali so mu pomagati s kisikom. Njegovi starši in žena so to gledali. Enako velja za Crasa, ki je ležal v jarku. Tudi pri njem se je takoj videlo, da je resno. Če tistega jarka ne bi bilo, bi bile posledice nesreče manjše. Remco ga je na srečo uspel preskočiti, a zato izgubil nadzor nad kolesom in padel," je dodal Evenepoel starejši.
Podobnega mišljenja je tudi Martijn Arensman, oče Thymena Arensmana, čigar sin se je huje poškodoval ob padcu v sedmi etapi lanske dirke po Španiji.
"Ne strinjam se s tem, ne glede na to, kako neokusno so to morda komu zdi. Ko je moj sin doživel nesrečo, je bilo za nas veliko bolje, da smo lahko podrobno spremljali situacijo. Udarec pri njem ni bil tako silovit, a prizori so bili podobni, ko so ga odnesli z nosili in ob dihalni podpori," je menil Arensman.
ŽURNALU VELIKO POHVALO , KER NE POROČA VEČ S TE DIRKE !
Kaj so eni fuknjeni ne moreš verjeti . Jaz gledam kdo je tam ostal živ , jebenti enim pa to …