Fifa, Uefa in vplivna skupina najbogatejših evropskih klubov G-14 so v švicarskem Zürichu dosegle dogovor, ki prinaša bolj mirno in varno prihodnost evropskega nogometa. Skupina G-14 se poslavlja, nasledila pa jo bo Evropska klubska zveza.
|
Skupina G-14
|
Skupina G-14 je bila ustanovljena leta 2000 v
Bruslju, štirinajstim prvotnim ustanoviteljem pa so leta 2002 pridružili še
Arsenal, Bayer Leverkusen, Lyon in Valencia, tako da je imela skupina skupaj 18 članov. Zadnji
predsednik pred razpustom je bil prvi mož Lyona
Jean-Michel Aulas.
|
Evropski nogomet je bil v zadnjih letih razdvojen s spori med
Uefa
,
Fifo
in vplivno skupino
G-14
, ki je zastopala interese največjih in praviloma tudi najbogatejših evropskih
klubov. Organ, ki je nastal leta 2000 kot protiutež evropski nogometni zvezi, je v zadnjih letih
vršil hud pritisk na vodstvo Uefe, trenja pa so prvič postala nevarna za Uefo leta 2005, ko je
skupina G-14 v imenu belgijskega kluba
Charleroi
vložila tožbo proti Uefi zaradi dogodka na prijateljski tekmi
reprezentance
Maroka
, kjer je nogometaš Charleroija
Abdelmajid Oulmers
utrpel dolgoročno poškodbo. Prav v nastopih igralcev na
mednarodnih tekmah se je skrival največji kamen spotike, saj je skupina G-14 od Fife in Uefe
zahtevala kompenzacijo za "posojo“ svojih igralcev izbranim vrstam, hkrati pa so se želeli klubi
zavarovati tudi v primerih, kadar bi njihovi najbolje plačani nogometaši staknili poškodbe na
obveznostih povezanih z reprezentancami. Vodstvo Uefa se z vplivno skupino dolgo časa ni želelo
ukvarjati in jo obtoževalo elitizma, a so grožnje skupine, ki je celo napovedovala izstop iz
evropske nogometne zveze, postajale vse resnejše. V luči teh dogodkov in trenj med vsemi vpletenimi
stranmi lahko trilateralni dogovor, ki je bil dosežen na pogajanjih v
Zurichu
15. januarja, razumemo kot pomemben mejnik ob razvoju evropskega nogometa,
saj sporazum med Uefo, Fifo in skupino G-14 prinaša nemalo novosti.
|
Vse od leta 1992 je v finalu Lige prvakov nastopilo le eno moštvo, ki ni član
skupine G-14 - Monaco. Francozi so leta 2004 v finalu izgubili s Portom, enim izmed štirinajstih
ustanoviteljev skupine G-14. © Action Images
|
|
Klubi so dosegli, da bosta Fifa in Uefa vse do leta 2014 v obliki kompenzacij za nastope na
mednarodnih tekmovanjih, delodajalcem nogometašev namenili kar 2
52 milijonov dolarjev
. Pri tem bo Uefa za "zavarovalnine“ na evropskih prvenstvih
leta 2008 in 2012 klubom namenila 142 milijonov dolarjev, Fifa pa za svetovni prvenstvi leta 2010
in 2014 preostalih 110 milijonov. Seveda je Uefa nekaj morala dobiti tudi v zameno; skupina G-14 bo
do sredine februarja prenehala obstajata v takšni obliki, nasledila pa jo bo t.i.
Evropska zveza klubov
(European Club Association), v kateri bodo svoje interese
enotno zastopali člani evropskega klubskega foruma, skupine G-14 in novih 50 predstavnikov iz vsake
od 53 nacionalnih nogometnih zvez pod okriljem Uefe. Skupina bo delovala samostojno in bo
soudeležena pri vodenju in organiziranju največjih tekmovanj, pomembna sprememba pa je v tem, da bo
novonastali organ deloval pod okriljem Uefe.
|
Predsednik Uefe Michel Platini in prvi mož Fife Sepp Blatter. © Action Images
|
|
Po trdovratnih pogajanjih vsi v en glas zatrjujejo, da poražencev ni, so le zmagovalci.
"Dosegli smo konsenz s katerim smo zaprli nekatera odprta vprašanja in tožbe, klubom pa smo
omogočili večjo vlogo pri soodločanju in organizaciji mednarodnih tekmovanj,“
je povedal prvi
mož Fife
Sepp Blatter
, predsednik Uefe
Michel Platini
pa trdi, da je bil tak korak celo nujen.
"Zahtevam klubom smo morali prisluhniti, saj so bile finančno dobro argumentirane. Dogovor ne
predstavlja političnega koraka, gre zgolj za povsem logično razrešitev spora,“
je povedal
Platini.
Čeprav se zdi, da je Uefa podlegla pritiskom močnih in vplivnih lobijev v skupini G-14,
predsednik evropske nogometne zveze meni, da je bila to edina pot k novim ciljem. Francoz, ki želi
nogomet razbremeniti pretiranega vpliva kapitala, je že ob svoji kandidaturi obljubljal, da bo
skušal nogomet "vrniti h koreninam“.
|
Novi termini reprezentančnih tekem?
|
Uefa, Fifa in skupina G-14 so na zasedanju v
Zürichu govorile tudi o novem razporedu in terminih mednarodnih tekem. Skupina
G-14 želi ustaljene sredine termine premestiti na
torek, s čimer naj bi na sedežu Uefa načeloma strinjali, vendar sprememb v sezoni
2007/08 še ne gre pričakovati. Prav tako je govora tudi o prestavitvi afriškega pokala narodov, ki
naj bi iz januarskega preselil v poletni termin.
|
To bogatim klubom seveda ni po godu, a Platini vztraja pri izvirnih vrednotah, ki so
nogomet kot tak v prejšnjem stoletju dvignile nad preostale športe.
"Evropski nogomet je bil vedno močan katalist socialni in kulturni integraciji. Sam delim te
vrline in vidim nogomet kot sredstvo, ki združuje ljudi in na nek način pooseblja Evropo, v kateri
živimo danes. Vedno sem bil zavezan k tem vrednotam in ta duh bi rad pustil za seboj tudi kot
predsednik Uefe. Evropski nogomet potrebuje več solidarnosti med različnimi nivoji in mora
zagotavljati odprte možnosti za vse. To je dosedaj vedno uravnaval sistem napredovanja iz izpadanja
iz različnih tekmovanj. V kolikor pozabimo na te fundamentalne osnove, bomo celotnemu nogometu
zabili nož v hrbet,“
je povedal Platini.
Platiniju je v letu dni predsednikovanja Uefi uspelo že marsikaj. Njegov glas in njegova
odkrita naklonjenost širitvi nogometa na evropski vzhod je pripomogla k zmagi poljske in ukrajinske
kandidature za organizacijo evropskega prvenstva leta
2012
, reforme v
Ligi prvakov
naj bi omogočile klubom iz šibkejših prvenstev več možnosti za
uvrstitev med dvaintrideseterico, za konec pa je uspel še pomiriti spor s skupino G-14, ki bi lahko
Uefo pretresla vsaj toliko, kot je evropski klubski nogomet pretresla uveljavitev Bosmanovega
pravila. Trikrat hura za Platinija torej