Kakšno je vaše trnutno zdravstveno stanje?
Počutim se kar v redu, koleno sicer na trenutke še čutim, a to je povsem normalno. Z ekipo treniram na polno in komaj čakam na začetek sezone. Upam, da bom maksimalno pripravljen za prve tekme in da bom maksimalno lahko pomagal ekipi do dobrih rezultatov.
Ste optimistični pred sezono po pripravljalnih tekmah?
Po teh tekmah sem lahko kar optimističen. Na prvih smo igrali celo nepopolni, a smo vseeno zmagovali. Veseli smo, da smo bili uspešni. To je dokaz, da smo dobro trenirali, a na to se ne smemo zanašati. Ko se sezona začne, te tekme ne pomenijo nič.
Bo po odhodu brata Eda v Partizan zdaj za vas drugače igrati proti Krki?
Ne vem. Mogoče. Šalil sem se z njim, da zdaj, ko je odšel, bomo pa le osvojili naslov. A to je bilo zgolj v hecu. Naredili pa bomo prav vse, da naposled le naredimo to, kar govorimo že vrsto let. Vrnitev naslova v Ljubljano je vsekakor naš cilj. Neumno bi bilo govoriti, da bomo zadovoljni tudi z drugim mestom. Šli bomo z njimi v boj za naslov. Moja velika želja je, da ga osvojimo.
Kako so se v ekipo vklopili novinci?
Vsi so me pozitivno presenetili. Slovenske igralce sicer poznam že od prej, tujci pa so prav tako dobri košarkarji, trdo delajo na treningih. Vsi so profesionalci, o njih lahko govorim le pozitivno. Najdem le pluse. Tudi zato komaj čakam na prve tekme, da vidim, kako bomo funkcionirali na parketu.
Šli bomo iz tekme v tekmo. Smo mlada ekipa, v vsak dvoboj moramo iti stoodstotno, čeprav bi se na primer pomerili z na papirju najmočnejšim tekmecem. Vselej bomo poskušali zmagati. Upam, da nam bo na primer v EuroCupu naklonjen tudi žreb in bomo tako lažje prišli do ugodnih rezultatov. Moramo trenirati, smo željni dokazovanja, morali se bomo boriti, veliko teči, pokazati moramo veliko energije. To bodo ljudje od nas tudi pričakovali. Smo mladi, to smo sposobni izpolniti, a zaradi mladosti lahko v minuti vse dobro tudi vržemo v smeti. Veliko bomo morali delati na koncentraciji, poskušali bomo biti konstantni skozi vso tekmo. Majhna nihanja so sprejemljiva, velikih pa ne sme biti. Menim, da smo z nekaj sreče sposobni narediti dober rezultat.
V jadranski ligi pa vam je žreb ob začetku sezone namenil zelo težke nasprotnike.
To je res, a bomo videli. Cibona ni več tako močna, tudi že močnejši Partizan smo doma premagovali, s Cedevito bo sicer težko... Vse tekme bodo pravzaprav težke, če mi ne bomo igrali stoodstotno. Prepričan pa sem, da je celo boljše, da so te tekme zdaj na začetku. V ligi ABA je ponavadi tako, da poskušaš doma dobiti čim več tekem, v gosteh pa je treba zmagovati pri malih moštvih. Tako se dela razlika. Tudi velike klube bomo sicer poizkusili premagati.
Najverjetneje vam bo pripadel kapetanski trak. Je to posebna čast?
Na turnirju v Novem mestu sem kot kapetan dvignil pokal, zdaj pa bomo šele videli kaj se bo zgodilo. Če bom postal kapetan, bo to zame velika čast, vendar tudi odgovornost. Tega se zavedam. Svojo energijo je treba nekako preusmeriti tudi na soigralce, jim pomagati z nasveti… Včasih jih preveč grajam, saj si vedno želim zmagati. Tak pač sem. To sem jim tudi dejal, da če jim kaj grobega rečem na parketu, naj me ne vzamejo povsem resno, da vsakemu želim le dobro. Bi mi bil kapetanski trak resnično v čast. Z dvigom pokala za državni naslov bi se mi uresničile sanje. Dal bom svoj maksimum, upam, da se bo to enkrat obrestovalo.
Vsakemu je zelo žal, ko ne more nastopati v državnem dresu. Prvič sem bil zraven že pri Memiju Bečiroviću, a sva takrat kot najmlajša odpadla z Zoranom Dragićem. Kasneje sem že imel težave s kolenom, leta 2012 nas ni bilo zraven, ko so bili olimpijske igre. Tokrat me je selektor Jure Zdovc poklical in mi dejal, da me želi med petnajsterico A reprezentantov. Povedal sem mu, da imam težave, dal mi je na voljo tudi nekaj časa, a sem se odločil, da najprej poskrbim za svoje zdravje. Če ne bi bil zdrav, tudi ne bi mogel dobro igrati. Za reprezentanco bo še dovolj časa. Zdaj sem v klubu, tu si služim kruh in poskušal bom Olimpiji pomagati do dobrih rezultatov. Seveda pa si želim igrati v izbrani vrsti, želim v reprezentanci igrati z bratom. Upam, da se bo to enkrat uresničilo.
Edo je odšel v Partizan, kjer imajo zaradi dolgov težave z registracijo tujcev. Se z njim pogovarjate tudi o tem?
Menim, da ima kar veliko klubov težave s financami in s temi registracijami. Partizan je sicer velik klub v Srbiji in Evropi, mislim, da se bo vse uredilo brez večjih težav. Se pa z bratom vsakodnevno slišiva. Pravi, da so treningi kar naporni, na meniju ima kar 24 ur košarke. Duško Vujošević jih uči tudi zunaj košarke, Dule je velik trener, vlada kar nekakšna vojaška disciplina. Če želiš biti vrhunski igralec, če želiš igrati za velik klub, moraš iti skozi takšno šolo. Če nisi sposoben tega prenesti, pač nisi na takšnem nivoju.
Tudi Olimpija ni v ravno rožnatem finančnem položaju. Ste se o tem kaj pogovarjali, vam je vodstvo kaj obljubilo?
Redki so klubi, ki nimajo težav. Tega se igralci zavedamo. Ker smo mladi, ne razmišljamo veliko o tem. Pri Olimpiji se želimo predvsem dokazati, denar nam ni tako pomemben. Smo mladi, nimamo še veliko odgovornosti, večina nas nima žene in otrok. Ko enkrat začnejo prihajati računi, razmišljaš o plači. Zavedamo se težav, direktor Matevž Zupančič in predsednik Jani Möderndorfer se trudita, da bi Olimpijo pripeljala nazaj na zeleno vejo. Pripravljeni smo počakati, potrpeti. Trudijo se, denar prihaja. Zamuja se z eno plačo, a to je to. Ne razmišljamo o tem, z glavo smo na parketu.