Futsal je pri nas ob poplavi športov kar malce postavljen v ozadje, v zadnjem desetletju pa se odgovorni še močneje trudijo za njegovo "domovinsko pravico".
Zgodovina futsala pri nas nima posebej dolge brade. "Takrat še mali nogomet se je NZS neuradno priključil leta 1984, ko je bil znan tudi prvi neuradni državni prvak. Takrat se je začela voditi neka evidenca, statistika, igralo pa se je še 5+1. Naprej po turnirskem sistemu," je začetke orisal sekretar slovenske reprezentance Stane Kokalj in pojasnil nadaljnji razvoj in širitev tega športa pri nas.
"Leta 1995 oziroma 1996 je futsal uradno prišel pod okrilje NZS. Takrat se je začel normalen ligaški sistem s prvo ligo z desetimi ekipami. To je bila še 1. malonogometna liga, ker besede futsal še nismo toliko uporabljali. Hkrati z ligo je nastalo tudi pokalno tekmovanje, nato takoj zatem druga liga, 1998/99 smo začeli tekmovanje mladih, najprej smo imeli U16. Danes pa tekmujemo v U13, U15, U17, U19, v drugi ligi, prvi ligi in pokalnem tekmovanju," je široko futsalsko paleto pojasnil Kokalj, sicer referent za futsal pri NZS.
Dodal je, da so ves čas znali hitro slediti smernicam v evropskem oziroma svetovnem futsalu in da jim mnogi zavidajo sistem delovanja. "Predvsem na razvojnem turnirju in kvalifikacijah za olimpijske igre mladih, ki bodo letos v Argentini, smo bili ena redkih reprezentanc, ki je imela v ekipi futsal igralce. Češka je, denimo, prišla z nogometno ekipo. Če pogledamo Balkan - Hrvaška se je prebudila šele v zadnjih dveh letih, Srbija sploh nima tekmovanj mladih in tako naprej," je poudaril Kokalj.
Vse tekme EP v futsalu, vključno z uvodno med Slovenijo in Srbijo, si boste lahko ogledali na programih SportKluba (SK).
Slovenija nad evropskim povprečjem
Glede na vse našteto, Kokalj pravi, da je slovenski futsal nad evropskim povprečjem. "V Uefi je 55 držav, futsal jih igra 52. Verjetno jih ni veliko, ki imajo podoben sistem kot mi, torej od najmlajših do članskih ekip. Pustimo države, kot so Italija, Španija, Portugalska, one so bile glede tega že precej pred nami, ampak zagotovo pa sodimo v prvo tretjino," meni Kokalj.
Dodaja, da to potrjuje tudi stanje Slovenije na jakostnih lestvicah. "Od leta 2005 smo korak za korakom začeli napredovati s selektorjem Andrejem Dobovičnikom in smo prišli do zdajšnjega položaja, ko smo sedmi na evropski in 13. na svetovni lestvici. To je domet, ki ga bo težko preseči," pravi Kokalj.
Za samo prihodnost futsala v Sloveniji "skrbi" tudi strategija NZS do leta 2020. Pri tem je EP priložnost, da privabijo nove, mlade igralce v klube, mogoče tudi, da zapolnijo fustalske "sive lise" v nekaterih večjih mestih po Sloveniji, tudi v Ljubljani, kjer "resnega" futsala praktično ni.
"Je pa glede na število prebivalcev in število vseh, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi športi, težko pričakovati nek 'boom' v slovenskem futsalu," meni Kokalj.
Želijo si 5000 futsalistov
Zdaj ima NZS čez 40.000 registriranih nogometašev. Od tega je 3586 futsalistov in med njimi 244 deklet. "Govoriti o neki številki, ki bi nas zadovoljila, je težko. Če bi jih imeli 5000, bi bilo to za nas fenomenalno. Je pa težko kaj napovedati glede tega," poudarja Kokalj in meni, da bo zelo težko futsal pri nas postal profesionalen, kot je na primer v Rusiji, Italiji, Španiji, Portugalski, Poljski ...
"Tudi v naši nekdanji skupni državi, v Srbiji, Črni gori, BiH so načeloma profesionalci po klubih. Mogoče zato, ker je 300, 400 evrov na mesec dovolj za življenje. Pri nas pa neke profesionalne ekipe v Sloveniji v bližnji prihodnosti ne vidim," glede tega ni preveč optimist Kokalj, ki je pojasnil, da pri nas klub v prvi ligi lahko sezono izpelje s približno 25.000 do 30.000 evrov, da pa se to lahko - predvsem ob okrepitvah iz tujine - hitro približa 100.000 evrom.
Prihodnost je svetla
Kot je pojasnil, je Litija v najboljših časih porabila med 100.000 in 120.000 evrov na sezono. Stroški uradnih oseb in kotizacija pa klub stanejo med 7000 in 8000 evrov na sezono, kar po njegovem ni velik znesek.
Ne glede na vse tegobe, pa je Kokalj optimist, kar zadeva prihodnost slovenskega futsala. "Futsal lahko v Sloveniji samo raste. Ni še dosegel 'plafona' in ga še ne bo, ker je dovolj prostora na športnem področju. Je pa osnova ne samo NZS, ampak delo po klubih. Vedno težje je dobiti ljudi, ki temu namenjajo prosti čas. Kot sem pa rekel, sem optimist, da je še možnost kar velikega napredka. Ne rezultatskega, mogoče organizacijskega, številčnega ..." je zaključil Kokalj.