Slovenski dragulj svetovne odbojke Nejc Najdič je pred začetkom letošnje sezone prestopil iz matičnega kluba Merkur Maribor v vrste serijskih slovenskih prvakov ACH Volley in kljub komaj rosnim sedemnajstim letom prevzel vajeti napada slovenskega velikana v svoje roke. Za njim je tudi že tretja tekma na najvišji sceni, a kljub dvema osvojenima nizoma na prve točke v ligi prvakov še vedno čaka.
Čeprav se je žreb letos poigral z Ljubljančani in jim namenil izjemno zahtevno skupino s poljsko Resovio, italijanskim Trentinom in francoskim prvakom Toursom, so igralci letos izjemno pomlajenega ACH-ja pokazali, da je tudi njih potrebno jemati zelo resno. Potem ko so odvzeli niz Trentinu na gostovanju pri italijanskem velikanu, so bili zelo blizu prvim točkam ali morda celo zmagi tudi na domači tekmi s Toursom.
Toda na spektaklu, ki ga je pospremila več kot 3000-glava množica, so slovenski prvaki po odličnem uvodnem nizu zelo tesno na 23. točki izgubili naslednja dva niza, medtem ko so v zadnjem francoski prvaki vnovčili svoje izkušnje in tekmo mirno pripeljali h koncu. Izjemno mlada zasedba slovenskih prvakov, v kateri igrajo številni najstniki, bo tako še morala počakati na prvo letošnjo zmago v ligi prvakov.
"Res smo prikazali dobro igro, tudi ekipa Toursa je morala dati vse od sebe. Na koncu nas je morda pokopal ta en 'challenge', ko bi drugače ušli na štiri točke prednosti, potem pa so se nam približali na vsega dve točki. Od takrat dalje je šlo vse samo navzdol. To je bil ta jeziček na tehtnici. Drugič, pri njih doma, bomo ponovno dali vse od sebe in upam, da pride na vrsto ta prva zmaga," je po tekmi Najdič opozoril na trenutek, ko je sredi tretjega seta sodnik že dosodil točko za ACH, nato pa po zelo neprepričljivem ogledu posnetka točko le dodelil Francozom. Za neizkušene igralce slovenskega prvaka je bil to prelomni trenutek, po katerem si niso več opomogli, medtem ko je darilo bolgarskega sodnika poneslo Francoze do druge zmage v letošnji ligi prvakov.
A čeprav letos še niso osvojili točke, je mlada in poletna ekipa ACH-ja uspela s svojimi pogumnimi predstavami navdušiti slovensko javnost, ki je že drugič napolnila Halo Tivoli in celotno tekmo glasno navijala za svoje ljubljence. "To je bila zame šele druga tekma pred takšnim občinstvom. Zdi se mi, da se počasi že navajam igrati pred toliko ljudmi. To občinstvo nas resnično dvigne, zato upam, da bo tako na vsaki tekmi, tudi ligaški, saj tamkajšnje tekme niso nič kaj slabše od te. Zato upam, da nas bodo prišli ljudje še kdaj pogledat v takšnem številu," je bil mladi organizator igre ACH-ja navdušen nad vzdušjem v dvorani.
Za Najdiča je bil obračun s francoskimi prvaki šele tretja tekma v ligi prvakov, a vsaj na prvi pogled pri mladem podajalcu ni bilo videti nobene treme, svoji četi pa je poveljeval, kot da ima za sabo že na tisoče podobnih tekem. "Trema je definitivno bila prisotna, toda po mojem mnenju na takšni tekmi potrebuješ tremo. Če imaš tremo, daš na igrišču vse od sebe, da bi jo premagal. In zato tudi boljše igraš."
Pri ACH-ju so se sicer pred sezono zavedali, da je nehvaležno tolikšno breme, kot je poveljevanje igre celotnemu napadu, postaviti na ramena 17-letnega mladeniča, zato so sezono začeli z dvema podajalcema, Najdiču pa je družbo delal še izkušeni Primož Mejal. A je mladi Mariborčan tako navdušil s svojimi predstavami, da je Mejal v želji po večji minutaži po nekaj tednih nove sezone zapustil klub, vajeti igre ACH-ja pa v celoti prepustil Najdiču. "Res mi je žal, da nas je Primož zapustil. Imel je svoje razloge in jaz ga podpiram, čeprav nam je zdaj malo težje, ko vemo, da praktično nimamo menjave. Ampak se bomo prebili tudi preko tega."
Nejc Najdič sicer prihaja iz družine legendarnih slovenskih podajalcev, saj je v preteklosti barve slovenske reprezentance branil tudi njegov oče Bruno Najdič, ki se je po končani aktivni karieri uveljavil kot največji slovenski trener na področju ženske odbojke, prav tako pa je že vrsto let najboljša slovenska podajalka in organizatorka igre slovenske reprezentance, Nejčeva sestra Sara Najdič. Celotna družina Najdič je bila tudi prisotna na tekmi, na kateri je vzpodbujala svojega naslednjega odličnega odbojkarja. Je dobil Nejc pred tekmo z njihove strani tudi kakšen nasvet?
"Ne, pred tekmo sem osredotočen zgolj na navodila, ki jih dobim s strani trenerja. Na nasvete, kako igrajo nasprotniki, kako se jim moramo postaviti po robu. Po tekmi pa zagotovo pride kakšna kritika, kajti vedno je lahko še boljše. In jaz jim glede tega prisluhnem. Definitivno pa znotraj družine vlada prijateljsko rivalstvo. Ravno zdaj sva se s Saro pogovarjala, da se oba boriva za svojo prvo zmago v ligi prvakov, tako da tekmujeva, kdo bo prvi. Jaz upam, da bom to jaz, ona pa verjetno nasprotno (smeh). Sva pa oba bila že zelo blizu," je Nejc Najdič spomnil tudi na odlične predstave Calcita iz Kamnika. Ta je pod poveljstvom očeta Bruna in pod taktirsko palico sestre Sare priznal premoč nemškemu velikanu Potsdamu šele po petih nizih in osvojil prvo točko v ligi prvakov v zgodovini slovenske ženske odbojke.
Mladi podajalec je pri rosnih 17 letih zapustil svoj matični klub Merkur Maribor in okrepil največji slovenski klub ACH Volley. Nekatere je morda celo presenetilo, da se tako mlad igralec odpravlja v klub najvišjih ambicij, kjer se bo težko izboril za minutažo in priložnost. Toda Nejc je verjel vase, verjel je, da si ga klub resnično želi, obenem pa si je tudi sam vedno želel obleči dres najslovitejše slovenske ekipe. "Od malih nog sem si želel igrati za ACH. Ves čas me je vleklo sem in poleti se mi je želja izpolnila."
A čeprav gre za pravega profesionalca, je za 17-letnega fanta zagotovo težko usklajevati vse zadeve, ki jih prinaša prestop v takšen klub. Tu so naporni treningi, druge klubske obveznosti, šola ... "Vsak dan imamo dva treninga, to je fitnes plus trening, včasih celo dva prava treninga. Toliko treniramo, kolikor je potrebno, da se izboljšamo, da napredujemo iz dneva v dan. Dobro stojim tudi s šolo, nisem nič v zaostanku. Učim se vsak dan, izjema je le čas pred tekmami, ker bi mi to zbilo potrebno koncentracijo. Drugače pa kar dobro usklajujem stvari, pri tem se moram zahvaliti II. gimnaziji Maribor in vsem učiteljem, da mi pomagajo."
Za mladim Najdičem pa je naravnost prelomno poletje, saj je poleg selitve k ACH doživel še en velik mejnik svoje kariere. Prvi vpoklic v člansko izbrano vrsto Slovenije, ko ga je selektor Gheorghe Cretu kljub njegovi mladosti poleti priključil k pripravam reprezentance na ligo narodov. "Bilo mi je resnično v čast, da sem bil lahko skoraj dva tedna del tega. Poizkušal sem pobrati in se naučiti vse, kar se je dalo. Poslušal sem trenerja in soigralce, ker gre za najboljše igralce na svetu. Upam, da bom tudi zraven, zdaj ko se uvrstijo na olimpijske igre, v kar sploh ne dvomim," je prepričan, da bo Slovenija tudi po ligi narodov prihodnje poletje na poziciji, ki prinaša prvi zgodovinski nastop na olimpijskih igrah.
Zanimivo pa je, da odbojka ni bila prva ljubezen enega najbolj nadarjenih odbojkarjev v Evropi. "Ko sem bil majhen, sem najprej treniral tenis. Me pa je odbojka nato pritegnila, ko sem bil zraven na očetovih treningih, ob steno sem igral odbojko v dvorani Lukna. Mislim, da sem se na koncu prav odločil."
A tudi ko se je odločil za odbojko, se sprva ni videl na poziciji podajalca, na kateri je v preteklosti blestel njegov oče in nas trenutno navdušuje njegova sestra. "Mene je šele trener Iztok Kšela v mlajših kategorijah slovenske reprezentance prestavil na pozicijo podajalca in vsaj za zdaj ta eksperiment uspeva, tako da sem mu za to hvaležen," je zasluge za to, da je Slovenija dobila enega najbolj nadarjenih podajalcev svoje generacije, Najdič pripisal slovitemu slovenskemu trenerju in selektorju mlajših kategorij reprezentance.
Najdiču je bila tako vloga odbojkarskega podajalca praktično položena v zibelko, dva velika vzornika na svoji športni poti pa lahko najde kar pod lastno streho. A zagotovo ima še kakšne idole, katere si želi posnemati. "Zame je najboljši podajalec na svetu Micah Cristenson, res obvlada hitre podaje, ima zelo natančne žoge, igra se z blokerji, igra se z nasprotniki ... Tudi ostali podajalci so vrhunski, ampak meni je on najboljši in si ga najraje pogledam."
A čeprav ima komaj sedemnajst let in letos prvič nastopa v ligi prvakov, je mladi Najdič že dokazal, da se odlično znajde pod pritiskom v ključnih trenutkih na najvišji sceni. Na kadetskem evropskem prvenstvu za igralce mlajše od sedemnajst let je namreč popeljal slovensko reprezentanco do naslova evropskega prvaka. "Ko se to zgodi, se sprva sploh ne zavedaš, kaj ti je uspelo. Šele čez kakšen dan, dva, se zaveš, kaj se je zgodilo, kaj si dosegel. Imamo pa med božičnimi prazniki turnir MEVZE (srednjeevropske lige op. p.), ki prvaka pelje na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo na sporedu prihodnje poletje. Upam, da se tja uvrstimo in tam pokažemo, kaj znamo."
Čeprav je šele na začetku svoje športne poti, pa ima najmlajši Najdič pred sabo jasne cilje. "Vedno je bila največja želja igrati v italijanski ligi. Če bom uspel priti tja, bo super, mi je pa zelo všeč tudi poljska liga, še ena liga s številnimi močnimi in izenačenimi ekipami," ne skriva visokih ambicij in verjame vase ter svoje sposobnosti.
Za konec naj še omenimo, da je naš pogovor z Najdičem na kratko prekinil trener Toursa, Brazilec Marcelo Fronckowiak, ki je po tekmi poiskal mladega podajalca ACH-ja, da bi mu čestital za junaško predstavo. "Bravo, čestitke. Le nadaljuj s trdim delom, prihodnost je v tvojih rokah." Težko bi zaključili z bolj primernimi besedami.
Zakaj vsi pravite, da je ACH Volley žabarski klub!? Ali pozabljate iz kje je ACH Volley!? ACH je klub iz …