Slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej je umaknila pritožbo, ki jo je dala na Mednarodno športno razsodišče (Cas) in sprejela kazen za dopinški prekršek, sta objavili Slovenska protidopoinška organizacija (Sloado) in Atletska zveza Slovenije (AZS). Atletinjo je doletel dveletni suspenz in črtanje rezultatov med avgustom 2012 in 2014.
Ratejeva je tako dobila dvoletno prepoved nastopanja, ki je začela teči 11. avgusta 2021, pri tem pa se všteje in upošteva tudi obdobje začasne izključitve, ki je pričelo teči 9. marca 2020. Prav tako so črtani vsi izidi Ratejeve, doseženi v obdobju med 9. avgustom 2012 in 9. avgustom 2014.
"Odstopila sem zaradi finančnega stanja, samo pritožba bi me namreč stala stala 42.000 evrov, gotovo bi morala še kaj dodati potem, tu niso vključeni stroški odvetnikov. Zato sem se odločila, da končam postopek, saj nimam denarja, tudi če bi lahko v postopku pritožbe kaj dosegla. V atletiki nisem toliko zaslužila, da bi si to lahko privoščila. Zato sem raje sprejela kazen," je za STA povedala Ratejeva.
Še vedno trenira in razmišlja tudi o nadaljevanju kariere. "Še dva, tri mesece imam kazen prepovedi nastopanja. Ves ta čas, od začasnega suspenza naprej, treniram. Skušala se bom motivirati, da bi tekmovala še eno sezono in prišla na zame želeno raven izidov. To je odvisno tudi od tega, če bom dosegla normo za svetovno prvenstvo prihodnje leto v Eugenu v ZDA," je dodala Ratejeva.
Štiridesetletna atletinja je bila na OI v Londonu sedma, kar je njena najboljša olimpijska uvrstitev, bila je še 18. v Riu de Janeiru 2016 in 37. v Pekingu 2008. Sedmo mesto je kot največji uspeh zabeležila tudi na svetovnem prvenstvu v Daeguju 2011, na SP pa je bila še 9. v Londonu 2017 in 11. v Berlinu 2009.
Na evropskih prvenstvih je bila odličju najbližje leta 2017, ko je v Berlinu zasedla četrto mesto, na prvenstvih stare celine pa je bila še 6. v Amsterdamu 2016 in v Zürichu 2014 ter 7. v Barceloni 2010. Državni rekord, 67,16 m, je postavila 14. maja 2012 na diamantni ligi v Dohi.
Cas je v Lozani z umikom pritožbe Martine Ratej proti Svetovni atletiki in Sloadi 18. novembra 2021 prekinil postopek in zadevo umaknil s svojega seznama sporov.
Odločitev, ki jo je sprejel senat disciplinske komisije Sloado in tudi športnica, je s tem postala dokončna, je danes objavil Sloado.
"Atletska zveza Slovenije ohranja ničelno toleranco do uživanja nedovoljenih substanc, zato v zadnjih letih tudi bistveno več vlagamo v preventivno ozaveščanje mladih atletov in atletinj," je ob tem poudaril predsednik AZS Roman Dobnikar.
Ponovna analiza vzorca urina, vzetega športnici Martini Ratej v času olimpijskih iger v Londonu leta 2012, je pokazala vsebnost metabolita klostebola. Klostebol je snov, ki je in še vedno sodi v skupino anaboličnih androgenih steroidov s seznama prepovedanih snovi in postopkov Svetovne protidopinške agencije (Wada), so navedli v Sloadi.
Disciplinski postopek je v imenu Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) začela Mednarodna agencija za protidopinško testiranje, ki je zadevo napotila na Cas. Športnica je bila 16. julija 2020 spoznana za krivo za dopinški prekršek v skladu z protidopinškimi pravili Moka. Odločitev Casa glede same krivde športnice je bila dokončna in zavezujoča.
Primer je bil nato s strani Komisije za integriteto atletike (AIU) pri Svetovni atletski 18. decembra 2020 predan AZS, ta pa je postopek predala v obravnavo senatu disciplinske komisije Sloado, ki je bil v zadevi pristojen za odločitev o nadaljnjih sankcijah.
Po opravljeni ustni obravnavi je senat disciplinske komisije zaključil, da je bil iz predloženih dokazov in navedb s strani športnice razviden obstoj neznatne krivde športnice in posledično izjemnih okoliščin, ki bi upravičile skrajšanje standardnega obdobja izločitve. Na tej podlagi je senat predlagal, da se v primeru Martine Ratej kot sankcija določi skrajšano obdobje izločitve v trajanju 14 mesecev.
O obstoju izjemnih okoliščin je odločil dopinški odbor (DRB), ki je pristojni organ Svetovne atletike za odločanje o obstoju izjemnih okoliščin v protidopinških postopkih. DRB je v odločbi 21. maja 2021 ugotovil, da športnica ni dokazala, na kakšen način je prepovedana snov vstopila v njeno telo in posledično tudi ni dokazala, da je bila njena krivda v odnosu do kršitve protidopinškega pravila neznatna.
Senat disciplinske komisije Sloado je na podlagi ugotovitve DRB izdal odločitev o naložitvi sankcij športnici zaradi kršitev protidopinških pravil ter ji izrekel že omenjene sankcije.
Martina Ratej je 10. marca 2020 odbila začasno prepoved nastopanja. Slovenska rekorderka v metu kopja je sicer že 16. januarja lani izvedela, da je bil njen naknadni test A z olimpijskih iger v Londonu 2012 pozitiven. Na podlagi zdravstvene dokumentacije trdi, da je prepovedani klostebol prišel v njeno telo v procesu zdravljenja ginekoloških težav pred OI.
Ratejeva je priznala, da so bile v njenem vzorcu izpred osmih let res sledi omenjenega anabolnega steroida, vendar zelo majhne. Na Wado je poslala več centimetrov visok kup zdravstvene dokumentacije iz tistega obdobja, za katero je upala, da bo zadostovala, da ne bo dobila prepovedi nastopanja.
"To je bil zame in je še vedno velik šok, ker sem vedno zagovarjala čist šport in nikoli nisem jemala poživil. Clostebol pa je po zdravstveni dokumentaciji, ki sem jo pridobila, prišel v telo v procesu zdravljenja ginekoloških težav pred OI. Vse skupaj je trajalo od začetka leta 2012, dolgo sem se borila s to težavo, teden dni pa sem dobivala clostebol z zdravili, ki jih dajejo med zdravljenem tudi drugim," je 10. marca lani pojasnila Ratejeva na novinarski konferenci v prostorih celjskega Kladivarja.
Dodala je, da je v začetku leta 2012 tudi zaprosila za zdravstveno izjemo, ki je bila tudi del dokumentacije, ko jo je poslala na Wado. V obdobju OI 2012 je imela tudi več operativnih posegov, ki so tudi bili v omenjeni zdravstveni dokumentaciji.