Prvič v zgodovini svetovnih prvenstev bo nastopilo 32 namesto 24 izbranih vrst, tretjič v zgodovini pa bo zaključni turnir gostila afriška celina. Prvič ga je Egipt 1999, drugič pa Tunizija 2005. Naslov svetovnih prvakov branijo Danci, na tekmah ne bo gledalcev.

Mednarodna rokometna zveza (IHF), ki jo že od leta 2000 vodi Egipčan Hasan Mustafa, in prireditelji so napovedali stroge varnostne in zdravstvene protokole v času turnirja, bolj ali manj pa je jasno, da v Egiptu ne bodo veljali tako rigorozni ukrepi, kot so bili pred mesecem dni na ženskem evropskem prvenstvu na Danskem. Na nedavnem turnirju na Danskem je vse šlo kot po maslu, udeleženci turnirja v deželi faraonov pa se lahko nadejajo manjših "organizacijskih presenečenj" v takoimenovanih rokometnih mehurčkih.

Tekmovanje bo potekalo v štirih dvoranah. Prireditelji tekmovanja so sprva upali, da bodo osrednja dvorana v Kairu (17.000 gledalcev), v novi administrativni prestolnici Egipta (7500), dvorana 6. oktobra (5200) in dvorana Borg El Arab (5000) v bližini Aleksandrije, kjer bo Slovenija igrala svoje tekme v skupinskem delu tekmovanja, vsaj 30-odstotno zasedene.

Kmalu so to številko znižali na 20 odstotkov, po nedeljskem sestanku IHF, organizacijskega komiteja SP ter najvidnejših političnih predstavnikov Egipta pa je - tudi zavoljo pritiska evropskih reprezentanc - padla odločitev, da bo zaradi prevelikega tveganja za širjenja novega koronavirusa zaključni turnir minil brez gledalcev.

Na letošnjem sklepnem turnirju bodo v skupini A nastopili Nemčija, Madžarska, Urugvaj in Zelenortski otoki, v skupini B Španija, Tunizija, Brazilija in Poljska, v skupini C Hrvaška, Katar, Japonska in Angola, v skupini D Danska, Argentina, Bahrajn in Kongo, v skupini E Norveška, Avstrija, Francija in ZDA, v skupini F Portugalska, Alžirija, Islandija in Maroko, v skupini G Švedska, Egipt, Češka in Čile, v skupini H Slovenija, Belorusija, Južna Koreja in Rusija.

Po tri najboljše izbrane vrste iz vseh štirih skupin se bodo uvrstile v glavni del tekmovanja, zadnjeuvrščene pa bodo nastopile v predsedniškem pokalu in se nato pomerile za razvrstitev od 25. do 32. mesta.

V glavnem delu tekmovanja se križajo skupini A in B, C in D, E in F ter G in H, po dve najboljši reprezentanci iz vseh štirih pa se bodo uvrstile v četrtfinale, od tam naprej nastopijo tekme na izločanje.

Blaž Janc

Na dosedanjih svetovnih prvenstvih je bila najbolj uspešna Francija, ki je osvojila kar šest odličij najbolj žlahtnega leska. "Les Bleus" so slavili na Islandiji 1995, v Franciji 2001 in 2017, na Hrvaškem 2009, na Švedskem 2011 in v Katarju 2015.

Na večni lestvici najbolj uspešnih držav sta na drugem mestu Švedska in Romunija s po štirimi naslovi, po dvakrat so slavile Rusija, Španija in Nemčija, po enkrat pa Hrvaška, Danska ter nekdanja Zahodna Nemčija, poleg nje pa še tri nekdanje skupne države - Češkoslovaška, Sovjetska zveza in Jugoslavija.

Francija bo v deželo faraonov pripotovala brez svojega prvega zvezdnika Nikole Karabatića, ki je zaradi poškodbe izpustil tudi zaključni turnir pred dvema letoma na Danskem in v Nemčiji. Ne glede na to pa galski petelini premorejo izjemno kakovosten kader, po telesni moči se malokdo lahko kosa z njimi, po taktični in tehnični plati pa so med najbolj podkovanimi na svetu.

V tem elementu je bržkone daleč pred vsemi Španija, zmagovalka zadnjega velikega tekmovanja - lanskega evropskega prvenstva na Švedskem in Norveškem ter v Avstriji -, glavni pretendenti za končno zmago na letošnjem turnirju pa so tudi branilka naslova Danska ter vselej močne Norveška, Nemčija, Hrvaška, Egipt in Slovenija.

V Egiptu bosta aktivna tudi Slovenca Bojan Lah in David Sok, Mednarodna rokometna zveza ju je uvrstila med 19 sodniških parov v času letošnjega svetovnega prvenstva.