Vlade, konec naslednjega tedna prihajate v Ljubljano v okviru tabora Basketball without borders, ki letos obeležuje že 10 let obstoja. V tem času bo v Ljubljani tudi turnir, na katerem bo moči merilo šest reprezentanc nekdanje skupne republike. Kakšen je, s časovno distanco, vaš pogled na čase, ko ste bili leta 1990 z reprezentanco Jugoslavije svetovni prvak?
Na to obdobje imam seveda zelo lepe spomine, to so bili izredni uspehi za takratno državo in tisto reprezentanco, ki je bila po mojem mnenju najboljša evropska ekipa, ki je kadarkoli igrala skupaj.

Adecco Pokal EX-YU 2011 letos zajema slogan Ponovno skupaj na parketu. Kako ocenjujete takšne prireditve, v športnem in širšem družbenem smislu?
Veseli me, da ima šport priložnost, da ljudi zbližuje, to je ena najpomembnejših stvari v športu. Na ozemlju nekdanje Jugoslavije smo v 90. letih preživeli veliko razočaranj in težkih trenutkov, zato je ta priložnost, ki jo ima šport, še toliko bolj pomembna. Ob tem je košarka seveda pomemben faktor življenja v našem prostoru. Želim si, da bi s podobnimi prireditvami še naprej projicirali osnovne vrednote te plemenite igre med ljudi, še posebej med mlade.

Na Facebook strani I FEEL BASKETBALL je pripravljena tudi zelo zanimiva spletna aplikacija, v kateri uporabniki izbirajo tako imenovano EX YU moštvo nove generacije. Če bi lahko primerjali to ekipo z ekipo vaše generacije, katera je po vašem mnenju boljša? Ne nazadnje, nobena ni igrala skupaj v najboljših časih?
Zanimiva aplikacija. Kot sem dejal že prej, imam zelo visoko spoštovanje do svoje generacije igralcev. Seveda je zaradi časovnega razmika težko primerjati, a vseeno sem trdno prepričan, da je bila takratna ekipa, in to potrjujejo tudi karierni uspehi in prepoznavnost nekaterih igralcev, ena najboljših vseh časov. Pa ne samo v košarki – ta ekipa je bila po mojem mnenju najboljša športna ekipa nekdanje države. Zelo nerad govorim o sebi, a to ekipo resnično cenim.

Kdo ima po vašem mnenju največ možnosti za zmago na turnirju v Ljubljani?
Resda gre za pripravljalni turnir, toda zmaga bo tudi prestižne narave. Nisem sicer spremljal reprezentanc, razen v medijih, a menim, da imata največ možnosti Slovenija in Srbija. Ti dve reprezentanci sta morda trenutno na najvišjem nivoju, seveda pa najboljši ne zmagujejo vedno, morda lahko kdo preseneti.

Na letošnjem evropskem prvenstvu bo torej nastopilo kar šest reprezentanc iz nekdanje skupne države. Pravzaprav je dokaj realno, da se tri ali štiri uvrstijo v četrtfinale, morda se zgodi tudi EX-YU finale?
Da, res je, to je izredno. Sam bi bil najbolj zadovoljen, če bi vse tri medalje osvojile "naše" reprezentance. Ampak seveda, na prvenstvo bodo vse ekipe prišle z jasnimi cilji, v igri so namreč tudi OI 2012, tako da bosta odločali res izredna turnirska forma in tudi malo sreče.

Kako ocenjujete možnosti slovenske reprezentance na prvenstvu v Litvi? Lahko pod trenerskim žezlom Bože Maljkovića dosežemo kolajno?
Zakaj ne. Slovenija že nekaj let igra fenomenalno košarko, zelo mi je bilo žal, da na Poljskem niste uspeli osvojiti kolajne, čeprav ste si jo zaslužili. Imate odlične igralce in prav vse možnosti za odmeven rezultat.

Kaj pa Srbija? Zdi se, da danes ekipa nima več takšnega zvezdnika, kot sta bila denimo vidva z Dejanom Bodirogo?
Srbija zadnjih nekaj let, od prihoda Dušana Ivkovića, spreminja koncept reprezentance. V ekipi je zdaj malo zvezd, so odlični igralci, vendar bi lahko zlahka sestavili še eno reprezentanco iz igralcev, ki ne igrajo, ker pač ne sodijo v Ivkovičev koncept. Po mojem mnenju je ta reprezentanca dobra in kvalitetna in lahko ponovi rezultate izpred nekaj let.

Kako kot nekdanji igralec Partizana ocenjujete govorice o združevanju Crvene Zvezde in FMP-ja?
Zvezde je škoda, njena prisotnost in stabilnost sta za regijo zelo pomembni. Zato je seveda potrebno poiskati določene rešitve, če je to združitev, tudi prav.

Kaj pa Črna gora? Letos bodo prvič nastopili na prvenstvu, po nekaterih analizah so Črnogorci najvišji evropski narod, zato jim je košarkarska igra zanesljivo blizu.
(smeh) Zanesljivo. Črna gora je morda neizkušena kot reprezentanca, ampak nekateri igralci so že uveljavljeni in imajo izkušnje še iz prejšnje reprezentance in tudi iz lige NBA. So odlični. Moram tudi povedati, da mi je po Srbiji Črna gora v emocionalnem smislu najbližje.

Pred nekaj meseci smo jokali ob odličnem dokumentarnem filmu z imenom Once Brothers. Kako je ta zgodba zaznamovala vašo kariero?
Zagotovo je pustila sled. To so bili časi, ko smo bili še vsi mladi in kot taki naivni. Zgodile so se določene stvari, na katere smo reagirali, čeprav še nismo bili dovolj izkušeni, da bi vedeli, kako in kaj je prav. Sem izredno vesel, da je bil ta dokumentarec posnet, predvsem zaradi zgodovinskega zapisa o Draženu Petroviću, ki je bil en izmed največjih evropskih igralcev vseh časov.

Še nekaj besed o projektu Basketball without borders in ligi NBA. V ligo ste prišli zelo mladi, a ste tudi v njej postali ikona. Danes se trudite ta kapital preko projekta prenesti na mlade.
Liga NBA me je zaznamovala, jasno. Veseli me, da lahko nekako nadgradim to svojo prisotnost in prepoznavnost s sodelovanjem v projektu Basketball without borders, ki smo ga začeli že pred 10 leti in je danes že prepoznan. Predvsem me veseli srečevanje z mladimi, ki se teh kampov udeležujejo in so seveda naša prihodnost.

Mislite, da bi evropska košarka z ameriško ureditvijo lahko preživela?
Nekaj bi zagotovo bilo potrebno storiti. Košarka je živa, zato je treba slediti njenemu razvoju. Zdi se mi, da je NBA v tem nekoliko uspešnejša od FIBE. Potrebno bo slediti novim trendom in košarko spet oživeti. Evropska košarka to potrebuje in si to tudi zasluži. Res je, da je trenutno kar nekaj klubov v finančnih težavah, toda to je mogoče preseči.

Eden ključnih namenov projekta je prav delo z mladimi. Kaj bi sporočili slovenskim košarkarskim navdušencem in drugim s področja nekdanje republike?
Zelo preprosto. Sporočilo bi bilo: ukvarjajte se s športom, družite se, sklepajte prijateljstva, delajte na tak način na svojem razvoju. Rad bi jim sporočil, da naj postanejo dobri športniki in predvsem dobri ljudje. Športne vrednote so pomembne tako na igrišču kot v družbi na splošno.

Boste z mladimi na taboru odigrali kakšno partijo?
Seveda. Zdi se mi odlično, da lahko mi "starejši" malce potipamo, kako danes igrajo mladi, kako se gibajo na igrišču in podobno.

Š čim se poleg tovrstnih projektov trenutno ukvarjate?
Sem zelo zaposlen, sem predsednik Olimpijskega komiteja Srbije, tako da ostajam v športu. Ukvarjam se tudi z gospodarstvom.

Slovenija bo leta 2013 gostila EuroBasket 2013. Če bi vas zveza kot ambasadorja projekta povabila k sodelovanju, bi pristali?
Seveda, jasno, brez vprašanja.