Kako bi ocenili prve tri tekme Hrvaške?
Hrvaška je proti Poljaki po dolgem času večino tekme igrala dobro. Pred tem ni bilo tako dolgih obdobij dobre igre. Vendar ekipa funkcionira kot celoten hrvaški narod – po principu evforije in depresije. Ko gre, je vse super, ko ne gre, nič ni dobro. To se je zgodilo tudi na zadnji tekmi. Zašli so v neko evforijo in se po velikem vodstvu preveč sprostili. Če se bo kaj podobnega zgodilo proti Sloveniji, ki je precej resnejša reprezentanca od Poljske, bodo zelo kaznovani.
Kakšno je vaše mnenje o Sloveniji?
Slovenija morda nima takšnih posameznikov kot Hrvaška, a precej bolje deluje kot moštvo. To je njena glavna prednost pred Hrvaško. Nikoli ne bom pozabil tekme med Slovenijo in Hrvaško na Poljskem pred štirimi leti, ki je bila neka prelomnica tako za vašo kot našo košarko. Če hrvaški igralci ne bodo razmišljali o tistem dvoboju, menim, da se lahko s Slovenijo vsaj kosajo. Po vaši tekmi s Španijo lahko le rečem, da si želim, da bi se hrvaški reprezentanti tako borili kot Slovenci.
Hrvaška že kar nekaj časa ni premagala Slovenije. Kako to? Pred 20 leti je bila Hrvaška ena od najboljših reprezentanc na svetu.
Pri nas košarka že nekaj časa pada in tega ne znamo rešiti. Zdi se mi, da že nekaj časa ni prave povezanosti med reprezentanco in javnostjo. Izgubili smo enotnost. Tudi javnost ne pričakuje več toliko, saj ne sodimo več v vrh. Tam kjer smo bili v času Dražena Petrovića, Tonija Kukoča in Dina Rađe. Ta generacija ni niti blizu njihovim uspehom, tudi zato, ker so druge države začele igrati dobro košarko. Mi stagniramo. Ljudem je to težko pojasniti. Obstaja nepopularna fraza "danes vsi igrajo košarko", a je res tako. Ker ni pravih rezultatov, tudi ni prave podpore. Reprezentanti to čutijo in se na tekmah bolj borijo zase kot pa za državo. Proti Poljski je bila lepa podpora s tribun, upam, da se znova vzpostavi tista enotnost. Če bo do nje prišlo, če bodo košarkarji to začutili, lahko dosežejo dober rezultat.
Hrvaška je blizu Celju. Ste zadovoljni z obiskom vaših navijačev?
Tekmo s Španijo si je v živo ogledalo preko 2.000 navijačev. Česa takšnega se ne spominjam. Res je, da je Hrvaška blizu, z dobrimi igrami bi lahko prišlo še kar nekaj navijačev. V vsakem primeru nihče ni navajen takšne podpore, tudi igralci ne. Na zadnjih prvenstvih so igrali morda pred dvajsetimi navijači. Verjetno jim to nekaj pomeni. Upam, da čutijo malce večjo odgovornost in da bodo zmagali.
Mislim, da smo se takrat dotaknili samega dna. Kar precej ljudi se je verjetno balo, da bo nekaj podobnega tudi tu, še zlasti po tisti blamaži proti Španiji. Tudi proti Gruziji ni bilo lahko. Slednja je sicer dobra ekipa, a to je težko razložiti ljudem. Gruzija za njih resna košarkarska država. Z zadnjima dvema tekmama so si igralci predvsem dvignili samozavest. Če bodo ta občutek zadržali, lahko nekaj naredijo. V Litvi ga niso imeli, kemija znotraj ekipe je bila slaba. Bili so skupina dobrih posameznikov in nič več. Zdaj to zgleda nekoliko boljše.
Kdo bi lahko ponesel eno od reprezentanc do zmage?
Pri Sloveniji sta po mojem mnenju do zdaj največ pokazala brata Dragić. Sta najnevarnejša. Pri Hrvaški je prvo ime v napadu Bojan Bogdanović, hkrati pa ima največ nalog tudi v obrambi. Vprašanje je, kako dolgo lahko kakovostno igra na obeh straneh parketa na eni tekmi. Poleg njega ne vidim nekoga, ki bi lahko na vsaki tekmi stopil v ospredje. Enkrat bo to Damir Markota, drugič Dontaye Draper, tretjič kdo drug. Tu je še najboljši center Evrolige Ante Tomić, ki pa mu na tem prvenstvu manjka nekaj samozavesti in poguma. Veliko mu je pomenil zmagoviti koš proti Gruziji in proti Poljski je že zaigral bolje kot na prvih dveh tekmah. Tudi on lahko stopi naprej.
Slovenija morda nima takšnih posameznikov kot Hrvaška ... a jst prov berem ? :D