44-letnega Marka Prezlja smo ujeli sredi treninga v Dovžanovi soteski dan zatem, ko se je vrnil s podelitve nagrade Karl Unterkircher v Italiji. "Bilo je precej simpatično. Dogodek so prvič prirejali, imeli so le nekaj organizacijskih kiksov.
Na koncu se je denimo izkazalo, da so iskali posameznika z več vzponi v enem letu, nominirali pa so posamezne vzpone. Glavno nagrado je dobil Ueli Steck, ki je tudi edini predstavil več vzponov. Vsi ostali smo delovali malo hecni," v smehu dodaja Prezelj, a priznava, da si Steck v vsakem primeru zasluži nagrado.
Bil sem počaščen ravno zaradi tega, ker so me opazili. V Sloveniji imam menda status nergača, ker svojega mnenja ne zavijem v celofan. V tujini pa je pluralizem mnenj normalen.
Pred skoraj mesecem dni je prejel nagrado eiger v Grindelwaldu. Nagrada, ki se v alpinizmu promovira kot oskar v filmski industriji, je namenjena alpinistom, ki preko svojih podvigov širši javnosti približajo vrednote in čare gorskega sveta. Te nagrade je bil vesel, ob tem pa se je spomnil tudi nekdanjih priznanj, med katerimi je nekatere preprosto zavrnil.
"Kar se alpinističnih nagrad tiče, nisem tak nasprotnik kot Don Kihot. V primeru zlatega cepina pač nisem odobraval načina izbora in podeljevanja nagrade. V direktno primerjavo so spuščali vzpone, ki jih ne moreš primerjati. Mislim, da je bila moja kritika zlatega cepina s strani organizatorjev pravilno razumljena – s strani publike in medijev pa ne. Pri nagradi eiger pa gre za to, da hočejo promovirati alpinizem in kraj Grindelwald. Bil sem počaščen, da sem jo dobil. To ni tekmovanje, kdo je opravil boljši vzpon, ampak bolj pop scena, kot nek 'TV voting' pri Emi," pojasni in doda, da je sicer glede vseh nagrad, povezanih z alpinizmom, nemogoče postaviti absolutno lestvico.
Priznan alpinist, fotograf in gorski vodnik je v svoji karieri opravil že več kot 2000 alpinističnih vzponov in za svoje podvige dvakrat prejel tudi zlati cepin. O njem smo pisali pred časom, ko se je vrnil z odprave na Bagirati. Več v članku Njihov uspeh je bil spregledan.
Sam sicer nima občutka, da bi bil v tujini bolj cenjen kot doma, a dodaja: "Je pa res, da so v tujini manj obremenjeni z lokalno sceno, medijsko pojavnostjo posameznika."
Ob nagradi je prejel tudi 10.000 švicarskih frankov (dobrih 7.400 evrov). Na vprašanje, kako bo nagrado porabil, v smehu odgovori: "Je že šla za gradnjo hiše."
V drugo le na zaželeno goro?
Konec avgusta naj bi se odpravil v Indijo, in sicer v skupino Rimo v vzhodnem Karakorumu. Vzpon tam je načrtoval že lani z Rokom Blagusom in Luko Lindičem, a niso dobili vseh dovoljenj in tako pristali na skupini Bagirati. Tokrat se odpravlja z Blagusom in Alešem Česnom. "Znova se obračamo v iste vode kot lani. Zdi se, da te tam v Indiji peljejo toliko časa žejnega čez vodo, dokler ti ne rečeš, da si tako žejen, da ne greš več naprej. In potem ti rečejo, da pač ne bo šlo."
Na Triglavu verjetno nisem bil več kot desetkrat, v Triglavski steni pa velikokrat plezam. Nazadnje mi je bilo na vrhu kar slabo, ker je bilo tam zagotovo vsaj 500 ljudi. To je skregano z idejo gorništva, ki jo jaz gojim. V tem se ne prepoznam.
Sicer imajo rezervni načrt, "a še nič definiranega. Je pa zelo naporno, ker gre v to ogromno truda za organizacijo. V alpinizmu ni trenerja, ki bi ti vse pripravil, ti pa bi se postavil le na štart, vedoč, da je vse optimalno."
Ko se vrne s te odprave, ga sicer čaka nova prelomnica v življenju. Trenutno je zaposlen v Slovenski vojski, a z dopolnjenim 45. letom mu pogodbe kljub statusu vrhunskega športnika zaradi administrativnega starostnega limita verjetno ne bodo podaljšali. "To sprejemam kot del življenja. Sem še gorski vodnik in fotograf. Dela imam dosti. Trenutno o tem še ne razmišljam. Če bi se skoncentriral le na to, bi bila Indija že zdavnaj odpisana."
Ko sem bil mlajši, je bilo ogromno motivov. Od začetka je prevladovala radovednost. Kasneje pa bolj ko si notri v alpinizmu, bolj menjaš motive. Če bi bil motiv le vrh, bi že zdavnaj nehal.
Vedno znova se odpirajo nova obzorja
Že iz nekaterih besed, ki jih nameni alpinizmu, je razvidno, da mu alpinističnih ciljev ne bo zmanjkalo. "Bo prej mene zmanjkalo. Dokler mi bo to všeč, bom to počel. Ampak moralo bi se zgoditi res nekaj čudnega, da mi alpinizem ne bi bil več všeč. Z vsako uresničeno idejo se jih pojavi še najmanj pet. Kar naenkrat se odprejo nova obzorja."