Na cestni dirki kolesarjev, ki sodi med najtežje enodnevne preizkušnje v zadnjih letih, se je hitro odlepila osmerica kolesarjev, med njimi je bil še najbolj znan Slovak Juraj Sagan, brat trikratnega svetovnega prvaka Petra Sagana. Ubežniki so si privozili več kot 20 minut prednosti.

Po približno 60 od 234 kilometrih so se naposled zganili prav Slovenci, ki so pred dirko veljali za največje favorite, nihče drug namreč ni želel loviti pobegle skupine. Jan Tratnik se je v glavnini tako postavil na čelo glavnine, takoj za njim je kolesaril Jan Polanc, nekaj pomoči je ponudil branilec naslova Greg van Avermaet, ki se je tako v belgijski reprezentanci očitno podredil vlogi pomočnika za Wouta van Aerta in Remca Evenopela. 'Skrivali' so se Francozi, Italijani, Nizozemci, Kolumbijci, Poljaki...

V veliki vročini je v vodilni osmerici najprej popustil Azerbajdžanec, v ospredju je ostalo le še sedem kolesarjev. V glavnini je prišlo do padca, na tleh sta se znašla tudi Britanca Geraint Thomas in Tao Geoghegan Hart ter Italijan Giulio Ciccone. Težave je imel tudi Kolumbijec Nairo Quintana, ki se je moral ustaviti zaradi težav s kolesom.

Foto: Anže Malovrh/STA kolesarstvo, olimpijske igre

Ubežna skupinica se je skrčila na pet kolesarjev, glavnina je 150 kilometrov pred ciljem zaostajala 17 minut in pol. Primož Roglič je vseskozi vozil sredi glavnine, ker ni imel na voljo pomočnikov, se je sam odpravil do spremljevalnih vozil, kjer je iz reševalnega vozila dobil hladno vodo.

V ospredje glavnine, ki je zaostanek zmanjšala na 14 minut, so prišli vsi Belgijci. Do cilja je bilo še 110 kilometrov, začenjal se je vzpon na slovito goro Fuji. Še pred mejo stotih kilometrov je imel težave s kolesom Polanc, ki je zato nekoliko zaostal in se moral sam vračati v glavnino, kjer je na čelu vozil Tratnik. Ta ni opazil smole rojaka, na olimpijskih igrah pa ekipe ne smejo uporabljati radijskih povezav.

Razlika se je pod Tratnkovo taktirko hitro zmanjšala pod 10 minut, od Belgijcev je odpadel van Avermaet, pomembnega moža so zgubili tudi Španci, zaostal je Omar Fraile. Zaostanek je 95 kilometrov pred ciljem znašal slabih osem minut, nato je tempo še dodatno dvignil Ciccone. Sprememba ritma je zahtevala še nekaj žrtev, med njimi tudi veterana Alejandra Valverdeja, ki so ga nekateri uvrščali v širši krog favoritov. Vzpon na goro Fuji so v glavnini preživeli vsi štirje Slovenci, povsem na koncu glavnine je spust začenjal Tratnik.

Razlika je bila pet minut, na spustu se je znova na čelo vrnil tudi izjemni Idrijčan. Temu je okrepčilo in navodila prinesel Polanc. Vse se je odvijalo po načrtih, postajalo je očitno, da bo odločitev padla na strmem vzponu na prelaz Mikuni. Ta naj bi na papirju ustrezal slovenskima adutoma Tadeju Pogačarju in Rogliču.

57 kilometrov pred ciljem se je na dirkališču Fuji v ogrado zapletel Polanc. Ta je imel po padcu še težave s kolesom, ki ga je bilo potrebno zamenjati. Tratnik je glavnino pripeljal do dveh minut in pol zaostanka. Dva kilometra kasneje je napadel Ciconne, Tratnik je uspel priključiti.

Foto: Epa Jan Tratnik

Najbolj aktivni so bili Italijani, naslednji je poizkusil Damiano Caruso, medtem je odstopil van Avermaet, ki se je po petih letih tako poslovil od lovorike olimpijskega prvaka, v ospredju pa so se razbili tudi ubežniki.

Nato je sledil nevaren skok Evenepoela, ki sta se mu pridružila Vincenzo Nibali in Irec Eddie Dunbar. V glavnini so vedeli, da trojici ne smejo dovoliti daleč, lov so uspešno vodili Danci in Kazahstanci. Zaradi hitrejšega ritma so bili kmalu ujeti tudi prvotni ubežniki. Pred začetkom vzpona na prelaz Mikuni so na čelo stopili Francozi in Nizozemci, Pogačar in Roglič sta se vozila v ospredju glavnine,.

V njej je bil še vedno tudi Tratnik, ki je še zadnjič prinesel okrepčilo. Nato je pred klancem v ospredje še 'potegnil' Rogliča. Fenomenalno opravljeno delo se je nato zanj zaključilo. Belgijci so navili tempo, kolesarji so začeli odpadati, Slovenca sta bila še vedno zraven. Do cilja je bilo še 39 kilometrov.

Od sanj o kolajni so se hitro poslovili Ciccone, Nibali, Ion Izagirre, Quintana, Tom Dumoulin, pa tudi Evenepoel ... Nato pa je skočil Pogačar. Do cilja je bilo še 37 kilometrov. Priključila sta Pogijev moštveni kolega Brandon McNulty in Michael Woods. Stik z zasledovalno skupino, ki je štela 10 kolesarje, je izgubil Roglič.

Četverica na čelu z Richardom Carapazom se je uspela priključiti Pogačarju, nekoliko je zaostal van Aert. Belgijec, ki so se ga zaradi moči v sprintu vsi bali, je uspel priključiti, s sabo je pripeljal še tri kolesarje.

Tok pred vrhom je napadel Woods, ki pa na spustu ni uspel priti daleč. Začeli so se vrstiti napadi, na večino sta morala odgovarjati van Aert in Pogačar. 25 kilometrov pred ciljem sta pobegnila McNulty in Carapaz. Pred skupino sta si 16 kilometrov pred koncem nabrala 40 sekund prednosti, ki je še naraščala.

Nato je razliko prepolovil van Aert, 10 km pred ciljem je imel dvojec 20 sekund prednosti. Slabih šest kilometrov prec ciljem je Carapaz napadel McNultyja in ga pustil za sabo. Američana so kmalu ujeli tudi Pogačar in kolegi. 

Postajalo je jasno, da bo Ekvadorec osvojil zlato, za njim je po dirkališču Fuj kolesarilo osem kolesarjev, ki so se sprijaznili z bojem za srebro in bron. Carapaz je postal olimpijski prvak.

Foto: Epa Richard Carapaz

Za preostali dve odličji se je začel taktični boj. Pogačar je bil nekoliko zaprt, a je sledil van Aertu in ga na ciljni črti vsaj na videz premagal. Treba je bilo počakati še na uradne rezultate. Fotofiniš je pokazal, da je bil Belgijec za las hitrejši. 

Pogi je prišel do prve slovenske kolesarske medalje na olimpijskih igrah.