Wayne Rooney je v mladih letih svoje nogometno znanje pilil na ulicah Croxtetha, v predmestju Liverpoola, kjer se je naučil številnih veščin. ''Imel sem srečo,'' se svoje mladosti spominja Rooney. ''Za hišo je bilo asfaltirano igrišče v lasti lokalnega mladinskega kluba. Moral sem samo preplezati ograjo in že sem bil tam.''
Angleški reprezentant je izkoristil vsako priložnost za igro, največ časa pa je preživel na igrišču v neposredni bližini doma. ''Igrali smo tudi drugje, a igrišče za hišo je bilo tisto, kjer smo s prijatelji igrali ure in ure. Zbudil sem se, pojedel zajtrk in šel na igrišče. Igral sem pred poukom, med odmorom za kosilo, ko sem prišel domov in celo v temi. Tako rad sem igral. Mislim, da je bila mama srečna, saj je točno vedela, kje sem,'' je povedal 27-letnik.
''Če igraš na majhnem zaprtem prostoru, ti to zelo pomaga, ko prideš na večje igrišče, saj imaš boljšo kontrolo. Navadiš se, da si pod pritiskom takoj po prevzemu žoge in tako se naučiš, kako se spopadati s tem. Ko stopiš na večje igrišče, imaš ogromno prostora. Zagotovo mi je pomagalo,'' je dodal Rooney, ki se še dandanes rad pomeri na manjšem igrišču. ''Seveda. Spominja me na čas, ko sem bil še otrok. Rad vidim otroke, ki počnejo, kar sem počel jaz, in razburljivo je, da si bo nekdo od njih ustvaril kariero v nogometu. Vsega, kar znam, sem se naučil na teh majhnih igriščih. Taktika pride pozneje, a 95 odstotkov moje igre izvira iz časov, ko sem bil še otrok,'' je zaključil Anglež.