Marija Šestak je prvi dan 21. evropskega prvenstva v atletiki v Helsinkih v kvalifikacijah troskoka zasedla deveto mesto in se s 14,17 metra uvrstila v petkov finalni nastop. Snežana Rodić je bila v tej disciplini 15. (13,95 m) in se ni prebila v finale. V polfinalu bo nastopil Žan Rudolf. Mladinec Rudolf je bil na 800 m skupno tretji ter se je z 1:46,98 zanesljivo po mestih uvrstil v četrtkov polfinale. Na svoji prvi veliki članski tekmi je Ljubljančan le za 19 stotink zaostal za svojim letošnjim državnim rekordom.
Izmed obeh slovenskih troskokašic je s prestopom tekmo odprla Rodićeva v skupini A, v skupini B pa je Šestakova z izjemno natančnim odrivom pristala pri 14,09 m in bila po prvi seriji četrta; Ukrajinka Olga Saladuha (14,77), Portugalka Patricia Mamona (14,41) in Grkinja Paraskevi Papahristu (14,35) so preskočile kvalifikacijsko dolžino za finale (14,20 m).
Rodićeva tudi po drugi seriji ni bila zadovoljna, saj so ji namerili le 13,63 m. Šestakova, v drugo je skočila 14,17 m, pa je po tej seriji padla na osmo mesto. Rodićeva je tekmovanje končala s 13,95 m in bila takoj po nastopu še na 12. mestu, ki bi ji prineslo finale. Že naslednja tekmovalka, Svetlana Bolšakova iz Belgije, ji je preprečila zaključne boje s 14,09 m. Čeprav je Šestakova v zadnji seriji pristala pri zgolj 13,34 m, pa je ni več skrbelo za finale, četudi je izgubila še eno mesto (9.). Na koncu je bilo za finale dovolj 14,08 m.
"Na tej tekmi sem imela največjo tremo doslej, kot da bi bilo to moje prvo veliko tekmovanje. Po vseh težavah s poškodbami v zadnjih letih sem imela ponovno prvič priložnost, da se približam najboljšim. Imela sem trde noge, ni bilo prave eksplozivnosti, vendar sem vedela, da lahko tudi s slabšim izidom dosežem daljavo za finale," je po tekmi pojasnila Šestakova.
Zatrdila je, da bo lahko v finalu, v katerem bo nastopila brez bojazni zaradi morebitnega prestopa, prikazala še precej več. "Nimam česa izgubiti, nihče od mene ničesar ne pričakuje. Danes je bilo le ogrevanje. Tudi moj najdaljši izid kvalifikacij ni bil dosežen po dobrem skoku, težave sem imela z drugega koraka v doskok. Dolgo sem čakala na ugoden veter, ki se je zelo menjal in oteževal zalet," je na zelo spremenljiv veter, ki je nihal tudi več kot štiri kilometre na uro, opisala Šestakova.
"V vseh treh skokih sem zato zelo previdno nastopala, mož in trener Matija mi je dejal, da moram po zaletišču teči kot po jajcih. Želela sem si prvi veljaven poskus, ker sem bila prepričana, da lahko le tako nastopim v finalu. Na zadnjih treningih sem se trudila, da bi čim bolj natančno tekla v zaletu. Tako sem tudi nastopila v kvalifikacijah," je veselo dodala Šestakova.
Rodićeva pa je bila razumljivo povsem drugačne volje: "Dobro sem se počutila in verjela vase. Tudi po prvem skoku, ko sem prestopila za centimeter, sem bila prepričana, da bo šlo. Imela pa sem težave z vetrom. Dolgo sem čakala na drugi skok, nato sem morala, ne glede na slabše razmere, pet sekund pred iztekom časa v zalet. V tretjem poskusu se je veter obrnil. Šla sem 'stopalo nazaj' v zaletu, vendar sem kljub temu nato zaradi pospeška vetra 'zadrobila' zaključek zaleta in skok je bil slab. Škoda, sedaj imam le še državno prvenstvo kot zadnjo priložnost za olimpijsko normo A."
Devetnajstletni Rudolf je prijetno presenetil predvsem z načinom, kako se je prebil v polfinale, saj je to napravil v slogu izkušenih mojstrov teka na dva stadionska kroga. Ker je bil tek v njegovi prvi skupini zelo hiter, Britanec Gareth Warburton je meril na olimpijsko normo A, je prvih 200 m začel v ozadju, vendar povsem blizu vodilnim. Tem se je v drugem krogu vse bolj približeval in v zadnjih 100 m prešel na tretje mesto ter povišal razliko do četrtouvrščenega, ki se je sicer prav tako po mestih uvrstil v polfinale. V zadnjih 50 metrih se je pogosto ozrl nazaj, povsem nadzoroval položaj, ter pustil občutek, da je imel še veliko rezerv, čeprav se je povsem približal svojemu državnemu rekordu.
"Že pred ogrevanjem mi je trener Svetlan Vujasin po pogovoru s svojim britanskim kolegom povedal, da bo Britanec (Warburton, op. STA) tekel na olimpijsko normo A. Zato nisem načrtoval, da bom moral teči z njegovim ritmom. Toda na startu sem videl, da so vsi prijeli Britanca in tekli za njim, zato sem moral tako narediti tudi sam. Zadnji 100 m sem začel sprintati, potem pa sem 50 m pred ciljem začel gledati, kjer so tekmeci. Četrtouvrščeni me ni več ogrožal in zadnjih 20 m sem spustil ritem, da bi prihranil moči. Malo sem jezen, ker v polfinalu po tako hitrem teku ne bom najbolj spočit, toda kljub temu sem zadovoljen. V polfinalu se bom skušal držati skupine in se potem uvrstiti v finale, kar pa bo sicer zelo težko," je napovedal Rudolf.
Izmed obeh slovenskih troskokašic je s prestopom tekmo odprla Rodićeva v skupini A, v skupini B pa je Šestakova z izjemno natančnim odrivom pristala pri 14,09 m in bila po prvi seriji četrta; Ukrajinka Olga Saladuha (14,77), Portugalka Patricia Mamona (14,41) in Grkinja Paraskevi Papahristu (14,35) so preskočile kvalifikacijsko dolžino za finale (14,20 m).
Rodićeva tudi po drugi seriji ni bila zadovoljna, saj so ji namerili le 13,63 m. Šestakova, v drugo je skočila 14,17 m, pa je po tej seriji padla na osmo mesto. Rodićeva je tekmovanje končala s 13,95 m in bila takoj po nastopu še na 12. mestu, ki bi ji prineslo finale. Že naslednja tekmovalka, Svetlana Bolšakova iz Belgije, ji je preprečila zaključne boje s 14,09 m. Čeprav je Šestakova v zadnji seriji pristala pri zgolj 13,34 m, pa je ni več skrbelo za finale, četudi je izgubila še eno mesto (9.). Na koncu je bilo za finale dovolj 14,08 m.
"Na tej tekmi sem imela največjo tremo doslej, kot da bi bilo to moje prvo veliko tekmovanje. Po vseh težavah s poškodbami v zadnjih letih sem imela ponovno prvič priložnost, da se približam najboljšim. Imela sem trde noge, ni bilo prave eksplozivnosti, vendar sem vedela, da lahko tudi s slabšim izidom dosežem daljavo za finale," je po tekmi pojasnila Šestakova.
Zatrdila je, da bo lahko v finalu, v katerem bo nastopila brez bojazni zaradi morebitnega prestopa, prikazala še precej več. "Nimam česa izgubiti, nihče od mene ničesar ne pričakuje. Danes je bilo le ogrevanje. Tudi moj najdaljši izid kvalifikacij ni bil dosežen po dobrem skoku, težave sem imela z drugega koraka v doskok. Dolgo sem čakala na ugoden veter, ki se je zelo menjal in oteževal zalet," je na zelo spremenljiv veter, ki je nihal tudi več kot štiri kilometre na uro, opisala Šestakova.
"V vseh treh skokih sem zato zelo previdno nastopala, mož in trener Matija mi je dejal, da moram po zaletišču teči kot po jajcih. Želela sem si prvi veljaven poskus, ker sem bila prepričana, da lahko le tako nastopim v finalu. Na zadnjih treningih sem se trudila, da bi čim bolj natančno tekla v zaletu. Tako sem tudi nastopila v kvalifikacijah," je veselo dodala Šestakova.
Rodićeva pa je bila razumljivo povsem drugačne volje: "Dobro sem se počutila in verjela vase. Tudi po prvem skoku, ko sem prestopila za centimeter, sem bila prepričana, da bo šlo. Imela pa sem težave z vetrom. Dolgo sem čakala na drugi skok, nato sem morala, ne glede na slabše razmere, pet sekund pred iztekom časa v zalet. V tretjem poskusu se je veter obrnil. Šla sem 'stopalo nazaj' v zaletu, vendar sem kljub temu nato zaradi pospeška vetra 'zadrobila' zaključek zaleta in skok je bil slab. Škoda, sedaj imam le še državno prvenstvo kot zadnjo priložnost za olimpijsko normo A."
Devetnajstletni Rudolf je prijetno presenetil predvsem z načinom, kako se je prebil v polfinale, saj je to napravil v slogu izkušenih mojstrov teka na dva stadionska kroga. Ker je bil tek v njegovi prvi skupini zelo hiter, Britanec Gareth Warburton je meril na olimpijsko normo A, je prvih 200 m začel v ozadju, vendar povsem blizu vodilnim. Tem se je v drugem krogu vse bolj približeval in v zadnjih 100 m prešel na tretje mesto ter povišal razliko do četrtouvrščenega, ki se je sicer prav tako po mestih uvrstil v polfinale. V zadnjih 50 metrih se je pogosto ozrl nazaj, povsem nadzoroval položaj, ter pustil občutek, da je imel še veliko rezerv, čeprav se je povsem približal svojemu državnemu rekordu.
"Že pred ogrevanjem mi je trener Svetlan Vujasin po pogovoru s svojim britanskim kolegom povedal, da bo Britanec (Warburton, op. STA) tekel na olimpijsko normo A. Zato nisem načrtoval, da bom moral teči z njegovim ritmom. Toda na startu sem videl, da so vsi prijeli Britanca in tekli za njim, zato sem moral tako narediti tudi sam. Zadnji 100 m sem začel sprintati, potem pa sem 50 m pred ciljem začel gledati, kjer so tekmeci. Četrtouvrščeni me ni več ogrožal in zadnjih 20 m sem spustil ritem, da bi prihranil moči. Malo sem jezen, ker v polfinalu po tako hitrem teku ne bom najbolj spočit, toda kljub temu sem zadovoljen. V polfinalu se bom skušal držati skupine in se potem uvrstiti v finale, kar pa bo sicer zelo težko," je napovedal Rudolf.
LaRue diskvalificiran, Osovnikar prepočasen, Ratejeva povsem odpovedala
Slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej je nepričakovano izpadla že v kvalifikacijah z 21. izidom (51,59 m). V kvalifikacijah je svoj nastop končal tudi Matic Osovnikar na 100 m (26., 10,60), Brent LaRue pa je bil diskvalificiran na 400 m z ovirami in brez ovir.
Za slovensko reprezentanco je bilo ob prihodu LaRueja v cilj videti, kot da se je dan začel sanjsko. Bil je prvi v cilju in zdelo se je, da ima še veliko rezerv. Tako je bil takoj po tekmi zelo zadovoljen in je omenjal celo višje cilje, kot zgolj finalni nastop. Imel je sedmi čas med vsemi prijavljenimi na nizkih ovirah in je tudi po tem merilu sodil med osmerico finalistov. Američan, ki je poročen s Slovenko in živi v Sloveniji, pa je svoj prvi nastop na velikem tekmovanju za novo domovino začel z diskvalifikacijo, ker je tekel po sosednji progi, kar so sporočili dobrih pet minut po tekmi.
Vodstvo slovenske reprezentance se na odločitev sodnikov ni pritožilo. Kljub temu, da je LaRue sprva nameraval teči le na nizkih ovirah, ga v slovenski ekipi niso odjavili s teka na stadionski krog brez ovir. Le dve uri in pol po prvem startu je bil ponovno na startnih blokih ene izmed najbolj zahtevnih disciplin atletike. Nekdanji deseterobojec je imel nekaj izkušenj s tako zgoščenim ritmom, saj je moral kot mnogobojec opraviti po pet disciplin v enem dnevu, vendar je težavnost discipline naredila svoje. Po 200 m je izčrpan popustil, z naprezanjem bi se lahko tudi poškodoval pred olimpijskimi igrami v Londonu. Na koncu pa so ga sodniki zaradi prestopa spet diskvalificirali. Tako sta veselje in zanj značilno gostobesednost po drugem teku zamenjala veliko razočaranje in odmah z roko ob vprašanju, kako komentira diskvalifikacijo.
Osovnikar, kljub slabemu času je le za dve stotinki in dve mesti zgrešil polfinale, je po nastopu priznal, da ga je slab izid, ko ga je videl, dotolkel za pet minut. "Vendar ne bom pustil, da bi me to dokončno potrlo. Poskušal bom do zadnjega izpolniti olimpijsko normo, edino priložnost pa bom imel še na državnem prvenstvu konec prihodnjega tedna v Kopru," je zatrdil Osovnikar, zadnji Slovenec, ki je na EP osvojil odličje, eno izmed sedmih v zgodovini. Leta 2006 je bil v Göteborgu na 100 m s časom 10,14 bronast.
O samem nastopu pa je pred petimi leti tudi finalist svetovnega prvenstva v Osaki dejal: "Žalosten sem, ker sem želel tudi sam priti v drugi krog, predvsem pa hitreje teči. Toda očitno je vpliv velike tekme pustil nekaj posledic in sem ponovno tekel po starem vzorcu z letošnje sezone. Mislil sem že, da sem napravil korak naprej, saj sem v Mariboru tik pred EP tekel 10,45, toda spet sem prehitro zaključeval korake, namesto da bi jih razvil do konca v pravilnem ritmu, in zato nisem mogel razviti višje hitrosti."
"Škoda lepe priložnosti," je bil kratek komentar Ratejeve. Začela je z 51,69 m, v drugi seriji svojega izida ni popravila (50,77 m), v tretji pa je ostala brez izida z rdečo zastavico. Pred tekmo je bila po prijavljenih izidih tretja in s tem v krogu favoritinj za odličja, nato pa je z enim njenih najslabših nastopov v zadnjem obdobju z 51,69 metra v prvi skupini zasedla deseto mesto in praktično izpadla še pred nastopom druge skupine, ko jo je nato prehitelo še 11 tekmovalk.
Letos je že zmogla 65,24 metra, za to daljavo pa je tokrat krepko zaostala. "Še včeraj in na današnjem ogrevanju sem se dobro počutila. Potem pa sem bila na tekmi povsem prazna, kot da to nisem jaz. Katastrofa. Olimpijske igre so pred vrati, usesti se bom morala s trenerjem Andrejem Hajnškom in se pogovoriti. Krivdo za ta polom pa v celoti prevzamem nase," je bila razočarana Ratejeva, finalistka vseh velikih tekmovanj v zadnjih letih.
Za slovensko reprezentanco je bilo ob prihodu LaRueja v cilj videti, kot da se je dan začel sanjsko. Bil je prvi v cilju in zdelo se je, da ima še veliko rezerv. Tako je bil takoj po tekmi zelo zadovoljen in je omenjal celo višje cilje, kot zgolj finalni nastop. Imel je sedmi čas med vsemi prijavljenimi na nizkih ovirah in je tudi po tem merilu sodil med osmerico finalistov. Američan, ki je poročen s Slovenko in živi v Sloveniji, pa je svoj prvi nastop na velikem tekmovanju za novo domovino začel z diskvalifikacijo, ker je tekel po sosednji progi, kar so sporočili dobrih pet minut po tekmi.
Vodstvo slovenske reprezentance se na odločitev sodnikov ni pritožilo. Kljub temu, da je LaRue sprva nameraval teči le na nizkih ovirah, ga v slovenski ekipi niso odjavili s teka na stadionski krog brez ovir. Le dve uri in pol po prvem startu je bil ponovno na startnih blokih ene izmed najbolj zahtevnih disciplin atletike. Nekdanji deseterobojec je imel nekaj izkušenj s tako zgoščenim ritmom, saj je moral kot mnogobojec opraviti po pet disciplin v enem dnevu, vendar je težavnost discipline naredila svoje. Po 200 m je izčrpan popustil, z naprezanjem bi se lahko tudi poškodoval pred olimpijskimi igrami v Londonu. Na koncu pa so ga sodniki zaradi prestopa spet diskvalificirali. Tako sta veselje in zanj značilno gostobesednost po drugem teku zamenjala veliko razočaranje in odmah z roko ob vprašanju, kako komentira diskvalifikacijo.
Osovnikar, kljub slabemu času je le za dve stotinki in dve mesti zgrešil polfinale, je po nastopu priznal, da ga je slab izid, ko ga je videl, dotolkel za pet minut. "Vendar ne bom pustil, da bi me to dokončno potrlo. Poskušal bom do zadnjega izpolniti olimpijsko normo, edino priložnost pa bom imel še na državnem prvenstvu konec prihodnjega tedna v Kopru," je zatrdil Osovnikar, zadnji Slovenec, ki je na EP osvojil odličje, eno izmed sedmih v zgodovini. Leta 2006 je bil v Göteborgu na 100 m s časom 10,14 bronast.
O samem nastopu pa je pred petimi leti tudi finalist svetovnega prvenstva v Osaki dejal: "Žalosten sem, ker sem želel tudi sam priti v drugi krog, predvsem pa hitreje teči. Toda očitno je vpliv velike tekme pustil nekaj posledic in sem ponovno tekel po starem vzorcu z letošnje sezone. Mislil sem že, da sem napravil korak naprej, saj sem v Mariboru tik pred EP tekel 10,45, toda spet sem prehitro zaključeval korake, namesto da bi jih razvil do konca v pravilnem ritmu, in zato nisem mogel razviti višje hitrosti."
"Škoda lepe priložnosti," je bil kratek komentar Ratejeve. Začela je z 51,69 m, v drugi seriji svojega izida ni popravila (50,77 m), v tretji pa je ostala brez izida z rdečo zastavico. Pred tekmo je bila po prijavljenih izidih tretja in s tem v krogu favoritinj za odličja, nato pa je z enim njenih najslabših nastopov v zadnjem obdobju z 51,69 metra v prvi skupini zasedla deseto mesto in praktično izpadla še pred nastopom druge skupine, ko jo je nato prehitelo še 11 tekmovalk.
Letos je že zmogla 65,24 metra, za to daljavo pa je tokrat krepko zaostala. "Še včeraj in na današnjem ogrevanju sem se dobro počutila. Potem pa sem bila na tekmi povsem prazna, kot da to nisem jaz. Katastrofa. Olimpijske igre so pred vrati, usesti se bom morala s trenerjem Andrejem Hajnškom in se pogovoriti. Krivdo za ta polom pa v celoti prevzamem nase," je bila razočarana Ratejeva, finalistka vseh velikih tekmovanj v zadnjih letih.
Izpadla tudi Prezelj in Kranjc
Od skupno osmih slovenskih nastopov uvodnega dne evropskega prvenstva v atletiki v Helsinkih sta popoldne v kvalifikacijah izpadla še Rožle Prezelj, drugi po izidih sezone med prijavljenimi v skoku v višino, ki je končal z 2,15 metra z delitvijo 21. izida, ter Matija Krajnc, ki je v metu kopja z 72,49 m tekmo končal na 22. mestu.
Kranjc je imel predzadnji izid med prijavljenimi, nanizal pa je 70,49, 70,67 in 70,18 m. "Pričakoval sem, da bom vrgel vsaj okrog 75 metrov. Pokazalo se je, da še zelo niham v formi, malo pa me je motilo tudi vreme, saj so se nenadoma nekoliko spustile temperature in je začelo tudi rahlo deževati. Na srečo pa je pozneje ponovno pokukalo sonce izza oblakov," je dejal Kranjec, ki je nastopal približno ob istem času kot Prezelj in prehitel peterico.
Prezelj je bil po preskočenih prvih poskusih na 2,10 in 2,15 metra v vodstvu, vendar najboljši tedaj še niso prišli skakat. Ko je že kazalo, da je Kranjčan ohranil stabilno formo zadnjih tednov, pa je bil trikrat neuspešen na 2,19 m. S tem je končal tekmovanje na višini, ki bi jo moral preskočiti miže sredi noči, kot je dejal njegov oče in trener Dušan Prezelj. Deset dni po izboljšanju svojega slovenskega rekorda na višino 2,32 metra je podrl letvico, ki je bila postavljena 17 centimetrov nižje.
Kranjc je imel predzadnji izid med prijavljenimi, nanizal pa je 70,49, 70,67 in 70,18 m. "Pričakoval sem, da bom vrgel vsaj okrog 75 metrov. Pokazalo se je, da še zelo niham v formi, malo pa me je motilo tudi vreme, saj so se nenadoma nekoliko spustile temperature in je začelo tudi rahlo deževati. Na srečo pa je pozneje ponovno pokukalo sonce izza oblakov," je dejal Kranjec, ki je nastopal približno ob istem času kot Prezelj in prehitel peterico.
Prezelj je bil po preskočenih prvih poskusih na 2,10 in 2,15 metra v vodstvu, vendar najboljši tedaj še niso prišli skakat. Ko je že kazalo, da je Kranjčan ohranil stabilno formo zadnjih tednov, pa je bil trikrat neuspešen na 2,19 m. S tem je končal tekmovanje na višini, ki bi jo moral preskočiti miže sredi noči, kot je dejal njegov oče in trener Dušan Prezelj. Deset dni po izboljšanju svojega slovenskega rekorda na višino 2,32 metra je podrl letvico, ki je bila postavljena 17 centimetrov nižje.