Kljub temu da je bilo finalistov le šest in da so bile pred začetkom finalke razlike med njimi kar precejšnje, smo morali na prvo izločitev dneva počakati skorajda celo uro. V 45 igri večera je šele izpadel prvi finalist – Justin Young, ki se je z zaletel v vodilnega Galena Halla. Skupne karte so zgrešile oba igralca, kar je bila voda na mlin vodilnega Halla, za Younga pa je bil to še zadnji žebelj v njegovo krsto (6. mesto – 225.654$).

Po dolgem čakanju smo nato bili zapored priča kar dvema izločitvama, saj je že v naslednji igri brez žetonov ostal še Tony Gargano. Slednji je s zarinil čez Seiverjevo višanje, vendar je Scott, ki je v rokah držal , njegovo stavo ekspresno izenačil. Za to potezo je bil tudi nagrajen, saj so skupne karte njegovo zmago še potrdile, Gargana pa poslale med gledalce (5. mesto – 278.749$).

Vsega 12 iger kasneje, smo bili priča novi izločitvi. V dvoboju s Hallom je krajšo potegnil Roger Teska, ki je vse svoje upe polagal na , a mu je v obračunu z hrbet obrnila Fortuna, saj je Hall že s prvo skupno karto sestavil prepotrebni par janezov, ki je na koncu tudi zadoščal za zmago in Teskino izločitev (4. mesto – 371.665$).

Preostali trije finalisti - Hall, Seiver in Freddy Bonyadi so se nato skorajda eno uro bojevali med seboj, dokler ni eden od njih ostal brez svojega mesta na finalki. Ta vloga je na koncu presenetljivo pripadla Hallu (3. mesto – 589.355$), ki je bil večino finalke vodilni, nato pa je v roku nekaj iger izgubil večino svojih žetonov in nazadnje zarinil z . Njegovo stavo je s izenačil le Scott Seiver. Slednji je bil kmalu še kako vesel, da se je odločil za to potezo, saj so mu skupne karte namenil pomembno zmago, ki je pomenil, da se v sklepni del turnirja podaja z veliko prednostjo pred izzivalcem.

V heads-up del turnirja je Seiver vstopal z veliko prednostjo, saj je imel pred seboj kar 16,265 milijona žetonov, medtem ko jih je imel Bonyadi le 5,735 milijona. Kljub velikemu zaostanku, pa se izzivalec ni predal in se je skorajda eno uro upiral, preden je vendarle moral priznati premoč tekmecu.

Končna odločitev je padla v 41. igri njunega dvoboja. V le tej je pred flopom Seiver z gumba višal na 400.000 žetonov, Bonyadi pa je njegovo stavo izenačil in si tako poceni ogledal flop . Na flopu sta se oba igralca odpovedala stavam, kar se je nato ponovilo tudi na turnu, ko je na mizi pristala . Akciji smo bili tako priča šele na riverju, ko je na mizi pristal . Bonayadi se je tu sprva svoji stavi odpovedal, nato pa na nasprotnikovo stavo v višini 600.000 žetonov, odgovoril z višanjem na 1,4 milijona žetonov. Seiver si je vzel nekaj trenutkov za premislek, nato pa oznanil svoj all-in, ki ga je Bonayadi hitro poklical. Slednji je nato obrnil in tako razkril svoja dva para, ki pa tokrat nista zadoščala za zmago, saj je Seiver nekaj trenutkov kasneje na hrbet položil za lestvico in skupno zmago na turnirju.

Bonyadi se je tako moral na koncu pač zadovoljiti z osvojenim 2. mestom in 1.061.900$ nagrade, medtem ko je Seiver osvojil WPT naslov in največjo turnirsko nagrado v svoji karieri. S to zmago je Američan svojemu WSOP naslovu iz leta 2008 dodal še WPT naslov, kar pomeni, da ga od znamenite troje krone (t.i. Triple Crown) sedaj loči le še osvojen EPT naslov.