Marta Bon
Seveda je bil prvi del priprav namenjen telesni pripravljenosti, v tem obdobju pa smo dobro in kakovostno trenirali. In to kljub številnim odhodom igralk po minuli sezoni, kar je bil tudi del zmanjšanja igralskega kadra zaradi racionalizacije poslovanja, prav tako pa se je zmanjšal obseg strokovnega štaba. Klub je zapustilo kar osem igralk, močnejši pa smo za peterico. Glavna okrepitev je seveda hrvaška reprezentantka Andrea Penezić, s posoje v tujini sta se vrnili Barbara Varlec in Sanja Gregorc, iz mladinske selekcije smo članski ekipi pridružili Ano Kosmač, na koncu pa smo se okrepili še z našo nekdanjo igralko Olgo Čečkovo. Igrali smo na dveh močnih mednarodnih turnirjih na Madžarskem in Hrvaškem, na katerih sem dobila odgovore na določena vprašanja. Igrali smo dobro in bili uspešni tudi pri rezultatih, čeprav ti seveda niso bili v ospredju.
Prav prihod že 38-letne desnokrilne igralke Olge Čečkove je bil veliko presenečenje.
Ves čas smo iskali rešitev na desnem krilu, kajti po odhodu Urške Vidic v Francijo je na tem položaju ostala samo mlada Alja Koren. Zaradi tega smo iskali še eno vrhunsko igralko, ki bi jo lahko zamenjala oziroma razbremenila. Vse staviti le na Korenovo bi bilo po eni strani preveliko breme in tveganje zanjo, po drugi pa tudi zame in celoten klub. Na evropskem tržišču nismo našli ustrezne rešitve: ali so bile želene okrepitve predrage oziroma nedosegljive ali pa cena ni ustrezala njihovi kakovosti. Na koncu smo se odločili za Čečkovo, ki je telesno ustrezno pripravljena, njeno taktično-tehnično znanje pa tako ali tako ni bilo nikoli vprašljivo.
Skoraj vsak dan in po vsakem treningu igralke opozarjam, da nam je žreb dodelil zelo nevarno skupino, v kateri sta poleg Podravke Vegete še madžarski Györi in od kvalifikacijskega turnirja dalje tudi ruska Zvezda iz Zvenigoroda. Hrvatic nismo premagali že tri leta, o kakovosti Madžark je sploh nesmiselno izgubljati besede, kakovosten igralski kader pa imajo tudi Rusinje. Igralke opozarjam zato, da se morebiti ne bi zgodil najbolj črn scenarij in da ne bi osvojili enega izmed prvih dveh mest, ki peljeta v nadaljevanje Lige prvakinj oziroma med osem najboljših v Evropi. Najslabše bi bilo, če bi sami sebe prepričevali, da imamo lahko skupino in da se bo ponovila zgodba iz zadnjih dveh sezon, ko smo zlahka opravili s tekmeci v skupinskem delu tekmovanja. Morebiti smo s tem razvadili tako sebe kot slovensko javnost, zato moramo biti še posebno previdni.
Marta Bon
Od takrat, ko smo se pogovarjali o triletnem obdobju, se je v klubu in okoli njega marsikaj spremenilo. Lahko rečem, da sta se pred leti še bolj ali manj cedila med in mleko, nato pa so se zadeve krepko spremenile, saj je zavladala recesija. V klubu smo trdo delali, da se te zadeve na ekipi in igri ne bi poznale oziroma v čim manjši meri, tako pa bomo delali tudi v prihodnje. V tako spremenjenih okoliščinah je seveda težko napovedovati cilje, a če sem realna, lahko v tem trenutku naštejem sedem klubov v Evropi, ki so organizacijsko in kadrovsko močnejši od Krima Mercatorja, kar se v zadnjih sedmih, osmih letih ni dogajalo. Nekatere zadeve, predvsem v zadnji sezoni, so nas malce zamajale, vendar se bomo še naprej trudili slediti zastavljenim ciljem.
Krim Mercator bo tekme v evropski Ligi prvakinj igral v novi dvorani v Stožicah. Ali se vam zdi smiselna selitev s Kodeljevega v Stožice?
Tudi zaradi selitve v Stožice bo letošnja sezona za naš klub specifična. Osebno se strinjam z igranjem v novi dvorani, to zadevo pa podpiram in se je veselim. Toda istočasno se seveda pojavlja tudi kopica vprašanj: kako se bodo igralke odzvale na igranje v tako veliki dvorani, kako se bodo – kar se tiče njihovega obiska – odzvali gledalci in podobno. Seveda si nikakor ne bi želela, da bi imeli na domačih tekmah v evropski Ligi prvakinj občutek, kot da gostujemo, ne pa igramo pred svojimi navijači v Stožicah. Ena izmed mojih želja je tudi ta, da bi polnili in na koncu tudi napolnili dvorano v Stožicah. To bi bil lahko najlepši Krimov prispevek k slovenskemu športu.
V slovenski rokometni javnosti je veliko prahu dvignilo vaše sodelovanje z žensko člansko reprezentanco Švice.
Ne vem, zakaj se je javnost tako odzvala. Moja vloga v Švici je zelo daleč od selektorstva v klasični obliki, saj smo se s tamkajšnjo zvezo dogovorili samo za dve enotedenski akciji. In to v času, ko igralk Krima Mercatorja zaradi obveznosti v različnih reprezentancah ni na Galjevici. Drugačnost moje vloge je predvsem v tem, da mi ni treba pripravljati nobenih programov in poročil ter skrbeti za organizacijske zadeve. Pravzaprav le pridem na reprezentančno akcijo, opravim svoje obveznosti na igrišču in odidem domov. Zame je prava selektorska vloga povsem drugačna: da pripravljaš programe, poročila in vizijo razvoja ter da potem seveda tudi skrbiš za uresničitev te vizije. Moja vloga pa je predvsem svetovalna, obe enotedenski akciji v okviru tednov EHF pa sta, kot sem že poudarila, možni zaradi specifične situacije v Krimu Mercatorju. Vse Krimove igralke so namreč članice reprezentanc, ki so se uvrstile na letošnje evropsko prvenstvo v Skandinaviji: Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije. Takrat na Galjevici ne bo pravzaprav skoraj nobene igralke, zato niti ne bi imela koga trenirati. Ob tem naj omenim, da sem klubskemu vodstvu sama predlagala, naj mi od plače odtegne denar v času, ko bom odsotna zaradi obveznosti v reprezentanci Švice.
"Sedem klubov močnejših od Krima"
Trenerka Krima je pred začetkom rokometne Lige prvakinj za Rokometno zvezo Slovenije spregovorila o novih okrepitvah in tem, ali bo uresničila napovedi, da bo Krim po tej sezoni spet evropski prvak.
Glavna okrepitev je seveda hrvaška reprezentantka Andrea Penezić, s posoje v tujini sta se vrnili Barbara Varlec in Sanja Gregorc, iz mladinske selekcije smo članski ekipi pridružili Ano Kosmač, na koncu pa smo se okrepili še z našo nekdanjo igralko Olgo Čečkovo.
Osebno se strinjam z igranjem v novi dvorani, to zadevo pa podpiram in se je veselim. Toda istočasno se seveda pojavlja tudi kopica vprašanj: kako se bodo igralke odzvale na igranje v tako veliki dvorani, kako se bodo – kar se tiče njihovega obiska – odzvali gledalci in podobno. Seveda si nikakor ne bi želela, da bi imeli na domačih tekmah v evropski Ligi prvakinj občutek, kot da gostujemo, ne pa igramo pred svojimi navijači v Stožicah.