Kaka me spominja na Cruyffa. Izjemno je prodoren in ko ima on žogo v nogah, mu je ne more odvzeti nihče. Ko igra dobro, je Milan nepremagljiv. Pele

Leto 2007 je znova zaznamoval Brazilec. Ricardo Izecson dos Santos Leite, bolj poznan pod imenom Kaka , je letos prepričal celotno nogometno srenjo, ki je povsem enotna v ugotovitvi, da je 25-letni nogometaš italijanskega Milana letos najboljši nogometaš sveta. Skromni virtuoz je povsem drugačen od svojih bolj razvpitih soigralcev v reprezentanci. Medtem ko se Ronaldinho, Ronaldo in Adriano radi prepuščajo čarom španskih in italijanskih noči, Kaka ostaja prav tak, kakršen je bil kot odraščajoč fant v brazilski prestolnici Brasilii. Globoko veren, skromen, iskren in borben. Na prireditvi v švicarskem Zürichu je za spletni portal mednarodne nogometne zveze spregovoril tudi "beli Pele", ta intervju pa vam v celoti posredujemo tudi na naših straneh.

Kako se počutiš kot finalist izbora za Fifinega igralca leta 2007?
Čudovit občutek. Biti med tremi najboljšimi igralci sveta je res nekaj izrednega in nekaj o čemer sanjaš vse od malih nog. Zelo sem srečen.

Zlato žogo podeljujejo novinarji, medtem ko Fifino nagrado prejme tiste, ki dobi največ glasov od selektorjev in kapetanov reprezentanc. Sta obe nagradi zaradi tega drugfačni v vaših oćeh?
Gre za povsem različni nagradi. Pomembno je, da te nagradijo novinarji, vendar pa isto velja tudi za selektorje in kapetane reprezentanc. Letos sem imel to srečo, da so se zame odločili oboji.

Kakšno je tvoje mnenje o preostalih dveh finalistih, torej Lionelu Messiju in Cristianu Ronaldu?
Oba sta neverjetna nogometaša z izjemnim talentom, pred katerima je še bleščeča prihodnost. Prav presenetljivo je, da sem sam s 25 leti najstarejši med finalisti. To je samo še en dokaz o tem, da na površje prihaja izjemna generacija.

Za seboj imaš izjemno sezono. Kateri uspeh bi rad najbolj izpostavil?
Mislim, da bi se odločil kar za Ligo prvakov. To je bil nedvomno vrh moje kariere. Bolj pomembnega klubskega tekmovanja ni.

Si eden najboljših nogometašev na svetu in vzor številnim. Kdo je bil tvoj vzornik?
Kot otroka me je najbolj navduševal Rai, nekdanji igralec Sao Paula in Paris Saint Germaina. Ko sem rasel, je bil ona velika zvezda nepozabne ekipe Sao Paula, ki je osvojila naslov najboljšega na svetu. Rai je bil takrat vzornik vsem nam.

Česa si želiš v letu 2008?
Želim si še naprej zmagovati. Liga prvakov je izjemna lovorika, vendar pa je letos med prioritetami tudi italijansko prvenstvo. Milan ima moštvo, ki se mora vedno boriti za naslov in menim, da lahko osvojimo tako prvenstvo kot tudi Ligo prvakov.

Zmaga v Ligi prvakov je največji dosežek v njegovi karieri. © AFP

Milan igra dobro v Ligi prvakov, v Italiji pa ima precej težav. V čem je težava?
Trenutno imamo doma precej težavno obdobje, vendar še vedno nismo uspeli identificirati problema. Vsekakor bomo skušali te stvari obrniti sebi v prid. Prepričan sem, da so težave zgolj začasne in da bomo že kmalu pokazali pravi obraz.

Počasi postajaš tudi vodja brazilske reprezentance. Kako se počutiš v tej vlogi?
Z vsakim dosežkom nase prevzemam še več odgovornosti tako v majici svojega kluba kot v reprezentanci. Tega sem se že naučil in moram reči, da mi te stvari ne predstavljajo težav.

Leta 2014 se svetovno prvenstvo vrača v Brazilijo. Kot Brazilec, kako pričakuješ ta dogodek?
Presrečen sem bil, ko sem izvedel, da bo svetovno prvenstvo na naših tleh. Komaj čakam, da pride do tega. Upam, da takrat še ne bom prestar, vendar pa se bom vsekakor potrudil, da bom lahko nastopil na tem prvenstvu. Ta dogodek je izjemnega pomena za Brazilijo in njen razvoj, vsekakor pa bodo tudi ljudje v tem izjemno uživali. Pripravili bomo nepozaben mundial.

Ste se kaj naučili iz neuspeha v Nemčiji?
Da. Talent sam po sebi ne pomeni nič, če na tekmovanju nisi maksimalno pripravljen in angažiran. Mislim, da se moramo bolj osredotočiti na priprave in skupne treninge, to je zelo pomemben del igre.

	Zidanu je bilo težko kaj očitati, a vseeno so nekateri pravili, da bi lahko zabil tudi kakšen zadetek več. V tem je tudi razlika med Zidanom in Kakajem. Zidane je bil pravi čudež, vendar pa je Kaka poleg tega še malce bolj konkreten. Carlo Ancelotti

Utrinki iz Kakajeve mladosti
Kakajevi družini za razliko od številnih brazilskih nogometašev nikoli ni bilo težko z denarjem. Navkljub temu je bil Kaka že od malega vzgojen tako, da je znal spoštovati sleherno darilo, katerega so mu namenili starši. Nekoč mu je mati kupila nove nogometne čevlje, ki si jih je dolgo želel. Prvič jih je preizkusil v deževnem vremenu, vendar pa je v strahu, da bi se preveč umazali, blatno igrišče preskakoval po dolgem in počez in pazil na vsak svoj korak. Mama mu je z roba igrišča zakričala naj ga ne skrbi in mu zatrdila, da bo čevlje temeljito umila. Presrečni Kaka se je rešil bremena in v naslednjih petih minutah takoj dosegel tri zadetke.

Milan je Kakaja kupil leta 2003, zanj pa je brazilskemu Sao Paulo plačal 8.5 milijona ameriških dolarjev. Danes je zanj madridski Real pripravljen plačati več kot skorajda 100 milijonov zelencev. © AFP

Kot otrok sta z bratom Digaom (tudi ta je od letos naprej član prve ekipe Milana – op.a) nogomet igrala tudi v stanovanju družine Izacson da Silva. Seveda nesreča ni počivala in v enem takšnih podvigov je Kaka razbil dragocenega račka iz porcelana. Žoga je račku odbila glavo, osupli Kaka pa je svojo napako skušal hitro popraviti. Vzel je lepilo, a glej ga zlomka – glavo je na račka prilepil v obratni smeri. Mama seveda tega ni spregledala in tega dni jih je danes najboljši igralec sveta dobil pošteno po riti,

 Kaka je zavzetost, katero dandanes kaže na nogometnih štadionih širom sveta, pokazal tudi v svojih dijaških letih. Nekoč je tako - seveda zaradi igranja nogometa - zamudil na izpit, katerega se nikakor ni dalo prestaviti na drug termin. Šola je bila takrat že zaprta, edina pot v učilnico pa je vodila čez visoko ograjo. Njegov brat Digao se s smehom spominja tega dogodka. "Medtem, ko so vsi dijaki čez ograjo skakali ven in skušali 'prešpricati' pouk, je Kaka tvegal kazen zato, da bi lahko šel pisat izpit. K sreči ga nihče ni dobil in na koncu je ta izpit tudi uspešno opravil."

Kot mlad fantič je Kaka rad tudi kolesaril. Še posebej rad se je podil čez drn in strn v mestu Guarapari ob obali. Ob dirkanju se je nekoč prekucnil in pri tem izgubil kar štiri zobe. Še sreča, da je govora o mlečnih zobeh, saj bi sicer zobozdravnik moral ustvariti pravo umetnino v njegovem zobovju.