Na Jesenicah se očitno ni bati za prihodnost hokeja.
Res je. Ravno danes so kadeti osvojili ta prestižni derbi proti Olimpiji in osvojili naslov. To je letnik, ki veliko obeta. Tudi fantje pred njim in za njim so uspešni, imajo veliko potenciala. Ne, ni se treba bati. Nikoli sicer ni bilo težav s talentom, ki ga premoremo.

Ste bili sicer zadovoljni z obiskom na prvi polfinalni tekmi državnega prvenstva, ko ste se pomerili s Telemach Olimpijo?
Če sem iskren, sem pričakoval celo nekaj več navijačev, a nam v tej sezoni vreme ne pomaga. Tudi zaradi njega se je na Bledu zbralo nekaj manj gledalcev. Verjamem, da bi bila številka tudi precej večja, če bi imeli na voljo domačo dvorano.

Ste zadovoljni s svojimi predstavami in predstavami tistih, ki so se skupaj z vami vrnili med igralce?
Vsakemu fantu, ki se je odločil sodelovati v tej zgodbi, morda celo bolj avanturi, se moram najprej zahvaliti. Ni bilo pomembno, kako se bo igralo, ampak da se bo nadaljevala neka zgodba. Fantje delujejo povsem brezplačno le zato, da se hokej na Jesenicah nadaljuje. Menim, da se bo čez čas pokazalo, kako pomembna je bila njihova odločitev.

Verjetno zmage na drugi polfinalni tekmi ne pričakujete?
Poskušali se bomo čim dlje dostojno upirati. Poskušali bomo doseči kakšen gol, je pa Olimpija vsekakor kakovostnejša, za sabo ima veliko večje število kakovostnih treningov. Dali bomo vse od sebe. A ponavljam, da je bila prioriteta v tej sezoni nekako obdržati člansko ekipo, ki sicer ni na primernem nivoju za jeseniški hokej, a v danem položaju je bilo to največ, kar smo lahko storili. Ta cilj smo izpolnili.

Kdaj vidite jeseniški hokej na tisti pravi ravni?
To je težko vprašanje. Seveda si želim, da bi se to zgodilo čim prej. Članski jeseniški hokej si zasluži ugledno mesto v mednarodni konkurenci. Seveda na bolj zdravih temeljih in tudi odnosih, če želite. Zavedam se, da brez članskega hokeja tudi ti fantje, ki so zdaj osvojili kadetsko prvenstvo, zelo težko vidijo neko perspektivo. Če se ne morejo učiti od starejših igralcev. To vse potegne za sabo. Menim, da bo treba zelo hitro priti nazaj na neko profesionalno raven hokeja.

Kako je z ligo Ebel?
Najprej je treba pomesti pred svojim pragom; moramo se izjasniti, kaj si želimo, kaj zmoremo. Časa dejansko ni več veliko, manevrskega prostora zelo hitro zmanjkuje. Odločitev bo jasna v 14 dneh. Veliko je odvisno od pokroviteljev. Predstavili smo jim svojo zgodbo, od njih pa je odvisno, ali bodo sodelovali v njej.

Pokrovitelje je zdaj verjetno zelo težko pridobiti na svojo stran?
Seveda. Kljub temu da pišemo v narekovajih drugačno zgodbo, še vseeno prevladuje duh preteklosti. Iz prejšnjih let na Jesenicah. Tega je zelo težko pregnati. Trudimo se pokazati, kaj stoji za to meglo, a je to zelo težko doseči.

V dveh tednih bo torej znano, če boste naslednjo sezono igrali v ligi Ebel?
Tako je. Vse, kar bi se delalo kasneje, bi bilo preveč na ad hoc. Moramo postaviti ekipo. Tako organizacijsko kot tisto, ki nas bo zastopala na ledu. Ura zelo hitro tiktaka, morda smo že malce pozni. Zadnji vlak se še lahko ujame v 14 dneh, karkoli pa bo kasneje, bo prepozno. Ne bo tako, kot bi si sam želel postaviti to zgodbo.

Če vam letos ne uspe?
Vsekakor. Ne smemo obupati zaradi fantov, ki prihajajo. Vseskozi bomo delali na tem.

Optimizma vam torej ne manjka?
Ne. Nikoli. Če ne bi bil optimist, te zgodbe niti ne bi začel oziroma ne bi pristopil k HD Jesenice. Menil sem, da lahko veliko naredim pri vzgoji mladih igralcev. Kasneje smo bili prisiljeni iti tudi v člansko zgodbo oziroma smo ostali edini, ki smo še lahko kaj storili. Poskušali smo z obnovo. Sem optimist, a prihodnost lahko prinese tudi kaj drugega. Želim si, da bi trenutni fantje imeli v čim bližnji prihodnosti priložnost tudi profesionalno zastopati barve Jesenic v mednarodni ligi. Treba jim je zagotoviti možnost, da živijo od hokeja.