Večkrat ste dejali, da ste Olimpiji vedno na voljo za pomoč. Bi se vrnili?
Svoje sem v Ljubljani naredil, imam 20, 25 osvojenih naslovov, kar je evropski rekord. Morda sem naredil celo preveč, saj sem letvico dvignil visoko v Evropo. Olimpija je bila desetletje v evropskem vrhu. Vedno pa trdim: kadar je Olimpija v hudih težavah, nima rešitve, lahko vselej potrka na moja vrata in bom svetoval, pomagal. In to vsake toliko časa tudi naredim.

Kot trener, direktor?
Ni pomembno, v kakšni vlogi.

Nekoč ste dejali, da bi bil smiseln dvojec vi kot športni direktor in Sašo Filipovski kot trener.
Tudi lani, ko sem končal v Zadru in sem bil v toplicah, je vodstvo kluba prišlo k meni in je bila spet ena od kombinacij, da se s Sašem vrneva v paketu. Nato pa je prišlo do stavke in to je padlo v vodo.

Večkrat ste dejali, da je po vašem odhodu opešala produkcija igralcev, o preozkem mladem zaledju je spregovoril tudi selektor Božidar Maljković.
Konec tedna sem po dolgem času gledal zaključni turnir mladinskega državnega prvenstva, kjer sem videl 48 igralcev iz štirih najboljših klubov: Slovana, Olimpije, Heliosa in Laškega. Od teh 48 ima po mojem vsaj 15 košarkarjev potencial, da so vrhunski evropski igralci. Talenta ni težko prepoznati, težko je iz talenta napraviti dobrega igralca. V Sloveniji trenutno manjkata želja in knowhow (vizija, op. a.) za razvoj igralcev. Slovenija ima trenutno tudi ekstremno višino – videl sem šest igralcev preko 210 centimetrov, tega v Sloveniji še nikoli nisem videl. Imamo dovolj potenciala, ampak treba ga je pripraviti, individualno trenirati in sistematično vključevati. Manjka želja, da klubi držijo stik z Evropo in na ta način vsako leto potisnejo enega ali dva igralca v prvi plan.

Kako prenesti ta knowhow v Olimpijo?
Ne vem, to trenutno ni moj problem. Živim in malce delam v Pragi, predvsem svetujem. Ampak zanašati se na nakupovanje in imeti legijo tujcev – to dolgoročno ne gre. Olimpija in Krka se s konkurenco niti v NLB posebej po Evropi ne bosta mogli kosati z denarjem. Bogati zahodni klubi, ki imajo nore proračune, bodo vedno v prednosti. Treba je nekaj proizvesti sam in luknje polniti s tujci, to je dobitna kombinacija.

Kljub izgubljenemu finalu lige NLB verjetno ni razloga za črne misli o Olimpijini sezoni?
Absolutno. Olimpija je briljantno opravila delo v Evroligi, animirala Ljubljano in polnila to prekrasno dvorano. Tudi v ligi NLB je storila, kar je bilo treba storiti – prišla do finala. Ostane še državno prvenstvo. Potem ko je dobila dvakrat po ušesih, bo verjetno storila to, kar mora.

Vaš komentar na Olimpijino finančno stanje?
Po Balkanu drug za drugim kot domine padajo veliki klubi, denimo Cibona, zaradi težkega gospodarskega položaja. Na drugi strani je skoraj čudežno, da je Olimpija napravila zelo zdravo in tudi zelo drago ekipo. Tudi Krka je veliko vložila. Prav presenetljivo je, da sta obe slovenski moštvi uspeli zbrati tako velika sredstva in da imata tako dragi in dobri ekipi.

Kako se je razvila liga NLB v desetih letih? Vi ste bili eden od – če dovolite prispodobo – porodničarjev lige.
Prve sestanke smo imeli Rado Lorbek, Danko Radić in jaz. Še danes sem eden od lastnikov. Šest nas je, ki vodimo to ligo. Naša ambicija je, da prehitimo špansko ligo. Želimo si čiste lige, v tem smislu vršimo določene pritiske. Mislim, da je denimo sojenje veliko bolj čisto kot lani. Ekonomsko je zdrava. Imamo sponzorje, v teh težkih časih je tudi finančni rezultat pozitiven. Če bo ostala čista, ima lige NLB veliko prihodnost in v naslednjih letih lahko pridemo na raven španske lige.