Enaintridesetletni Primož Roglič je zmagovalec zadnjih dveh izdaj dirke po Španiji v letih 2019 in 2020. Ob prvem nazivu najboljšega na španskih cestah je na koncu ugnal drugouvrščenega domačina Alejandra Valverdeja ter svojega rojaka Tadeja Pogačarja na njegovem debiju na tritedenskih pentljah.
Leto kasneje je v zelo izenačenem obračunu Kisovčan ugnal Ekvadorca Richarda Carapaza. Pred začetkom letošnje Vuelte se lahko tako Roglič kot Carapaz pohvalita z nazivom olimpijskega prvaka. Ekvadorec je slavil na cestni preizkušnji, na njej je Pogačar osvojil bron, Roglič pa se je z zlatom okitil štiri dni kasneje po zmagi v vožnji na čas.
Najžlahtnejše odličje je prišlo kot obliž na rane v zadnjem mesecu in pol za slovenskega asa. Na dirki po Franciji je moral namreč predčasno končati lov na skupno zmago po padcih v prvih etapah, nato pa je na olimpijskih igrah na cestni dirki zaradi krčev in zdravstvenih težav zabeležil 28. mesto.
Vuelta drugi obliž na francoske rane?
Potem ko so se Rogličevi cilji zaradi neuspelega naskoka na zmago na Touru spremenili, bo v zadnjem delu sezone skušal še tretjič zapored osvojiti Vuelto.
Zadnji, ki mu je uspelo trikrat zapovrstjo slaviti na španskih cestah, je bil domačin Roberto Heras (2003-2005). Slednji ima tudi največ skupnih zmag - štiri. S tremi se lahko pohvalita še Švicar Tony Rominger (1992-1994) ter Španec Alberto Contador (2008, 2012, 2014).
Roglič bi lahko s tretjo zmago zbirko slovenskih zmag na velikih tritedenskih dirkah dvignil na pet, potem ko je dvakrat zapovrstjo dirko po Franciji dobil Pogačar.
Na začetku sezone so pri moštvu UAE Team Emirates razmišljali, da bi Pogačarja poleg Toura in OI poslali še na Vuelto, v zadnjih dneh pa so se izrekli proti tej ideji.
Največji tekmec Rogliču bi tako utegnil biti zmagovalec dirke po Italiji, Kolumbijec Egan Bernal. Član Ineos Grenadiers je od majskega uspeha na Giru vse podredil nastopu na Vuelti, še zdaleč pa zmagovalec Toura 2019 ne bo edini Rogličev tekmec.
Med glavne kandidate za visoka mesta strokovnjaki uvrščajo še Carapaza (Ineos Grenadiers), ki pa bo po tretjem mestu na Touru in nastopu na OI le stežka sledil ritmu najboljših v zahtevnem zadnjem tednu Vuelte, ter Britanca, Hugha Carthyja (EF Education-Nippo) in Adama Yatesa (Ineos Grenadiers).
Ob peterici sta tu še nesrečnik z Gira, Španec Mikel Landa (Bahrain Victorious), njegov rojak Enric Mas (Movistar) in Kolumbijec Miguel Angel Lopez (Movistar). Zanimivo bo videti, kako se bo ob prvem nastopu na tritedenski dirki znašel Britanec Tom Pidcock (Ineos Grenadiers), novi olimpijski prvak v gorskem kolesarstvu.
Še trije Slovenci v vlogi pomočnikov
Na startu bodo poleg Rogliča še trije Slovenci. V prvi vrsti v vlogah pomočnikov, morebiti pa tudi s prostimi rokami v pobegih.
Slovensko javnost je v Tokiu z odlično predstavo očaral Tratnik (Bahrain Victorious), ki bo v Španiji pomagal Landi. Vseeno velja za tekmovalca, ki lahko na razgibanih terenih v pobegu izkoristi svoje sposobnosti v lovu na etapno zmago.
Tudi Luka Mezgec se bo, podobno kot na Touru, tudi na španski pentlji osredotočil na pomoč kapetanu, Avstralcu Michaelu Matthewsu, medtem ko bo Jan Polanc pomagal kapetanom v ekipi ter z njimi lovil predvsem etapne zmage.
Roglič v rdečo že takoj na začetku?
Sama trasa Vuelte bo zelo zahtevna, začela pa se bo s 7,1 km dolgo vožnjo na čas s krajšim vzponom, kar bi lahko ustrezalo Rogliču. Te se je v zadnjih dveh letih že pošteno navadil na rdečo majico vodilnega in prav nič čudnega ne bi bilo, če bi pred katedralo v Burgosu slednjo znova oblekel.
Že v tretji etapi sledi prvi pravi test za favorite z vzponom na Picon Blanco (7,6 km/9,3 %). Rogliču bo na kožo pisan tudi zadnji kilometer četrte etape s sprintom navkreber. V šesti etapi bo na vrsti še težji zaključek na Cullero (1,9 km/9,4 %).
Dan kasneje sledi zaključni vzpon na Balcon de Alicante, pri čemer se zadnji štirje km navkreber postavijo s povprečnim naklonom 10 odstotkov. Ena težjih etap bo deveta pred prostim dnem, ko sledi zaključni vzpon na Alto de Velefique (13,2 km/6,4 %).
Naslednje tri etape so precej razgibane in bodo dale priložnost tako ubežnikom kot favoritom za skupno zmago, nato pa po ravninski etapi sledi 14. etapa od Don Benita do Pico Villuercasa (14,5 km/6,2 %), ki sredi poti vsebuje brutalni tri kilometre dolg in kar 14-odstotni vzpon na Collado de Ballesteros.
Pred prostim dnem bo na vrsti zahtevna 15. etapa s štirimi kategoriziranimi vzponi, po prostem dnevu pa tik pred koncem, v 18. etapi, sledi sloviti stopničasti vzpon na Covadongo (12,5 km/6,9 %). Kraljevska etapa bo zagotovo 19. od Salasa do vrha na zelo zahtevni Gamontiteiru (14,6 km/9,8 %). Vzpona San Llaurienzu (9,9 km/8,6 %) in Cobertoria (7,9 km/8,6 %) pa bosta že prej razredčila glavnino.
Predzadnji dan Vuelte bo ponudil zadnjo priložnost za iskanje sekund v 202,2 km dolgi etapi do Hervilla, zadnji dan pa bo na vrsti še 33,6 km dolg razgiban kronometer od Padrona do Santiaga de Compostele.
V slavnem romarskem središču bo tako jasno, kdo bo zmagovalec 76. španske pentlje, dolga vožnja na čas pa bo ob utrujenosti ponudila poligon za velike razlike med favoriti.