Pred dnevi je minilo že 14 let od grozovitega padca Primoža Rogliča na letalnici bratov Gorišek. Tedaj je aktualni prvi kolesar sveta veljal za enega najobetavnejših smučarskih skakalcev na svetu, a ga je pot nekaj let zatem ponesla v kolesarstvo, kjer je našel svoje pravo poslanstvo.
Pri komaj 16 letih je v dolini pod Poncami slavil na tekmi celinskega pokala in se z velikimi koraki vzpenjal proti vrhu tega zimskega športa. Leta 2007 je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Trbižu osvojil zlato, leto prej pa v Kranju srebro. Sezono 2006/2007 je končal na osmem mestu v skupnem seštevku celinskega pokala.
Pretirana samozavest ter pomanjkanje strahu in spoštovanja so okoliščine, ki so 22. marca 2007 botrovale njegovi hudi nesreči.
Na odskočni mizi velikanke se je prezgodaj odrinil, zato mu je takoj pod odskoku vzelo obe smučki in s telesom je silovito trčil v snežno podlago.
"Bil sem mlad in nisem imel spoštovanja oziroma strahu, ki bi ga moral imeti. Takrat sem verjel, da sem sposoben vsega in da lahko takoj preskočim 200 metrov. Kasneje sem se naučil, da potrebuješ tisto spoštovanje. Takrat ga še nisem imel. To je bila napaka z moje strani," je pred leti povedal slovenski kolesar.
14 let kasneje je v intervjuju za Sportklub spregovoril o možnosti vrnitve na 'prizorišče zločina'. "V Planici sem doživel padec leta 2007. Tudi kasneje sem še skakal na takrat največji skakalnici na svetu. Trenutno nimam nobene posebne želje, da bi se spustil po velikanki. Vsak vrhunski šport zahteva vrhunsko pripravo in sam zagotovo nisem več pripravljen ali sposoben se spustiti po največji napravi na svetu," je dejal 31-letnik.