Na olimpijskem stadionu Lluis Companys na Montjuicu pa bi danes lahko na zmagovalni drog dvignili tudi slovensko trobojnico, saj je Martina Ratej, kljub težavam z zdravjem je uspešno nastopila v kvalifikacijah, tretja po izidu sezone v metu kopja; v finalu bo nastopila ob 20.40 in je po besedah predsednika strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije (AZS) Martina Steinerja že v veliko boljšem zdravstvenem stanju, kot je bila pred dvema dnevoma.

Poleg meta kopja bodo na programu še štiri končne odločitve: ob 18.30 v skoku v višino za moške, atleti bodo ob 19.40 začeli finale v troskoku, ob 21.10 se bo začela zadnja disciplina deseterobojcev, tek na 1500 metrov, večer pa se bo ob 21.45 zaključil s finalom atletinj na 100 metrov.

Rodičeva se bo v soboto merila za odličja v finalu troskoka, ki bo ob 19.10. Izjemno je opravila kvalifikacijski nastop in z osebnim rekordom nadgradila sicer uspešno letošnjo sezono, v kateri si je izborila tudi nastope v prestižni diamantni ligi. "Ponoči sem zaradi živčnosti pred nastopom kar slabo spala. Zadnji trening je bil zelo uspešen, tudi na ogrevanju sem brez pravega skoka gladko šla prek 14 m. To mi je dalo dodatno samozavest. Pomembno je predvsem, da sem šla naprej in dosegla osebni rekord. Ločijo nas centimetri in v finalu bo vse odprto. Želim si dobro zadeti odskok. Poleg tega bo tudi živčnost kar velika, saj so imele nekatere favoritinje v finalu težave. Pred EP sem imela v dveh tednih štiri tekme, ko sem se vrnila, pa je bila na prvem mestu hčerka Lara. Tu na EP pa sem se povsem spočila," je bila zadovoljna Rodičeva.

Foto: Žurnal24 null Kot prvi izmed slovenske šesterice, ki nastopa tretji dan EP, je na tekmovališče stopil Rovan in se povsem približal finalu. "To je bilo eno mojih boljših prvenstev. Pred kvalifikacijami sem računal, da bo za finale dovolj, če bom preskočil 5,50 m v prvem poskusu, kar mi je uspelo. Na koncu pa se je izkazalo, da je bila tekma izjemna in je bilo treba skočiti 5,60 m. Na 5,50 sem skakal z mehkejšo palico in me je dvignila zelo dobro v zrak, poleg zaleta pa sem ujel tudi veter. Na 5,60 m sem šel nato s s tršo palico, ki je tudi moja rekorderska in sem na zadnjih treningih z njo dobro ujel skoke, vendar mi tokrat ni šlo. V tretjem poskusu sem spet vzel mehkejšo palico, pa se tudi ni izšlo," je dejal Rovan, ki je bil pred 12 leti v finalu EP v Budimpešti (deveto mesto).

Izpustil je začetno višino na 5,10 m, na naslednji (5,30 m) pa je letvico dvakrat podrl in s tem tvegal, da bo ostal brez rezultata. Ko je preskočil to višino v zadnjem možnem poskusu, pa je z nedostojno gesto razburil mlade gledalce, saj so organizatorji povabili šolsko mladino, da je zapolnila prazne sedeže v dopoldanskih kvalifikacijah. S tem je delil 14. mesto in ne bi prišel v finale. Nato je izpustil skoke na 5,40 m ter v prvem poskusu preskočil 5,50 m. Na 5,60 m, kar je centimeter manj od njegovega rekorda, je bil neuspešen trikrat. Naslednja višina, 5,65 m, je bila tudi avtomatična kvalifikacijska višina za finale. To je več od njegovega slovenskega rekorda (5,61 m), ki ga je dosegel 8. julija 2004 v Zagrebu.

Zelo razočarani so tekmovališče zapustili trije slovenski tekači na 200 m, ki jih čaka še štafetni nastop, kjer se jim bo pridružil Boštjan Fridrih. Za polfinale je bilo treba teči 20,95 sekunde, Slovenci pa so bili na repu med 31 uvrščenimi. "Sem kar razočaran, ker nisem sestavil pravega teka. Na startu sem se preveč zagnal, bilo je tudi zelo hrupno, kar me je malce zmotilo. Tudi izhod iz zavoja je bil preslab. Start je bil sicer dober, vendar sem zanj potrošil preveč energije. Pričakoval tek po 21 sekundami," je zmajeval z glavo Ljubljančan Žumer, ki bi se lahko uvrstil v finale, če bi se približal svojemu izidu sezone (20,83).

Še dve stotinki hitreje od Žumra (20,81) je letos že tekel Novomeščan Kokalovič. "Slabo sem tekel na 200 m, razočaran sem, vsaj boljši čas sem pričakoval, če se že ne bi uvrstil v polfinale. Nikakor mi ni uspelo razviti mojega tekaškega koraka. Tekmeci so me ujeli že na zavoju, česar nisem pričakoval, saj sem tekel na osmi progi in sem začel na vso moč. Pozna se mi, da imam poleg treninga in tekmovanj še druge obveznosti. Zaposlen sem v Krki s polnim delavnim časom, zaključujem pa tudi študij kemijske tehnologije. Po diplomi ob koncu leta se bom odločil, če bom še naprej nadaljeval z atletiko, vsekakor za boljše dosežke ne morem biti razpet med službo in športom," je pojasnil Kokalovič.

Dobrih 12 ur po povsem ponesrečenem polfinalu na 100 m Osovnikar ni pričakoval veliko, na koncu pa je izenačil svoj najboljši čas leta. "Nisem šel s kakšnimi posebnimi željami v tek na 200 m. Želel sem si sproščen tek, kar mi je v tem letu na tej razdalji manjkalo. Zelo hitro pa sem se znašel v zaostanku. Boril sem se do konca, vendar pa trenutno na tej razdalji očitno nisem sposoben več," je povedal Osovnikar.