Norveška reprezentanca je bila z naskokom najuspešnejša udeleženka nedavno končanega nordijskega SP v Planici, kjer so športniki in športnice iz dežele vikingov nanizali kar 12 zlatih, 10 srebrnih in pet bronastih odličij (skupaj 27).
Po osvojenih kolajnah so se jim najbolj približali predstavniki oziroma predstavnice Švedske s štirimi zlatimi, tremi srebrnimi in petimi bronastimi (skupaj 12).
Med prvenstvom, na katerem so se s tremi osvojenimi odličji - dva zlatega in eden bronastega leska - izkazali tudi slovenski športniki, se je v ospredju spet znašlo dlje časa pereče vprašanje o uporabi protiastmatskih zdravil, ki so med Norvežani zelo razširjena.
Po podatkih najnovejše nemške raziskave naj bi zdravila za astmo pripomogla k večji telesni zmogljivosti, kar meče senco dvoma na prevlado norveških športnikov.
Najglasnejše kritike tudi tokrat prihajajo iz Rusije, kjer so v preteklosti že večkrat opozarjali na dopinški učinek zdravil za astmo, pri čemer so s prstom kazali prav na Norvežane.
Predsednica ruske zveze za smučarski tek Jelena Vjalbe je pred skoraj tremi leti izpostavila podatek, da naj bi kar 70 odstotkov vseh norveških kolajn na olimpijskih igrah osvojili astmatiki.
Učinek protiastmatskih zdravil so pod drobnogled vzeli nemški raziskovalci, ki naj bi dokazali, da uporaba zdravil za astmo nikakor ni zanemarljiva, ko gre za vprašanje telesne zmogljivosti. Namen dveletne študije, ki si jo opravili raziskovalci iz Ulma, Berlina in Kölna, je bil ugotoviti, ali uživanje protiastmatskih zdravil vpliva na fizične zmogljivosti zdravih športnikov.
Izsledki analize, ki je nastala ob finančni podpori Mednarodne protidopinške agencije (Wada), še niso uradno objavljeni, so pa raziskovalci prvi vpogled v rezultate ponudili v pogovoru s priznanim nemškim novinarjem in strokovnjakom na področju dopinga Hajom Seppeltom.
Vodja raziskovalne ekipe Jürgen Steinacker iz Univerzitetne bolnišnice v Ulmu je povedal, da protiastmatska zdravila zagotavljajo 2 do 3-odstotno povečanje telesnih zmogljivosti na tekmovanjih, ki trajajo od 60 do 90 minut.
"V vrhunskem športu je to velikanska razlika. Na tako visoki ravni je to lahko ločnica med zmago in porazom," je dejal Steinacker.
Po javno dostopnih podatkih se protiastmatskih zdravil poslužuje od 50 do 70 odstotkov norveških reprezentantov, ki pa po obstoječih pravilih Wade ne kršijo pravil, če njihova dnevna raven salbutamola (znan pod tržnim imenom Ventolin) ne presega vrednosti 1600 mikrogramov.
Švedska za razliko od Norveške ne razkriva odstotka reprezentantov, ki se poslužujejo zdravil za astmo. Po navedbah televizije SVT iz leta 2018 naj bi od leta 1992 vsaj polovico vseh švedskih medalj na olimpijskih igrah dosegli astmatiki. Pri Norvežanih ta številka v istem odbodju po podatkih SVT-ja znaša 70 odstotkov.
Občutljiva tema je znova močno odmevala v Rusiji, kjer je reprezentančni trener Jurij Borodavko izkoristil priložnost za kritiko na račun norveških športnikov. "Vsakdo, ki ima terapevtsko izjemo, je v resnici dopinški goljuf. Težava je v tem, ker Wada to dopušča," je izjavil za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti.
Naj uvedejo tekmovanja, kjer bo doping zaželjen. Zmaga pač tisti, ki je prejel največ dopinških substanc!
Dare326, trening na mrzlem zraku...Mar druge reprezentance trenirajo na tropskih peščenih obalah?
torej prehud trening povzroča astmo, to pa je treba zdravit z zdravili. ma kot bi dejali dajmo ga pit fest, …