Že res, da Geraint Thomas, za prijatelje tudi "G", večino svojih treningov opravi na hribih okoli bogatega Monaka, kjer živi skupaj z ženo Saro, a ni bolj prizemljenega ali simpatičnega kolesarja, kot je 32-letnik iz Cardiffa, pišejo pri francoski tiskovni agenciji AFP.
"Je kot dober sosed - nihče nima o njem povedati ničesar slabega," pravi Dave Brailsford, direktor ekipe Sky, ki ji je, zahvaljujoč Thomasu, Chrisu Froomu in Bradleyju Wigginsu, šestkrat v zadnjih sedmih letih uspelo osvojiti francosko pentljo. "Ponosnejšega Valižana ne boste našli. Ko je na kolesu, se žrtvuje, ko pa ni, je duša zabave. Kot večina Valižanov rad spije kakšno pivo in začne prepevati."
Dokaz o Thomasovi vljudnosti in skromnosti smo dobili na cilju sobotnega kronometra, menijo pri AFP, ko je za zmagovalcem in največjih tekmecem za rumeno majico Tomom Dumoulinom zaostal 14 sekund in si tako zagotovil skupno zmago na Touru. Potem, ko se je zjokal od sreče, je Thomas objel Brailsforda, zastavo Walesa in skoraj vse, ki so bili v njegovi bližini, ter poziral za prve fotografije velikega uspeha.
Dvakratni olimpijski prvak v ekipni vožnji na velodromu nekaj ur pozneje še vedno ni mogel verjeti, kaj mu je uspelo, potem ko se je toliko let boril na cesti, čemur je sledila uspešna kariera hitrostnega kolesarja, ki ga je vodila proti končnemu kolesarskemu cilju - stati na najvišji stopnički Toura v Parizu. "Neverjetno je, da sem lahko tukaj v tej majici. Noro je," je včeraj povedal Thomas, nekdanji dijak srednje šole Whitchurch v Cardiffu, ki sta jo obiskovala tudi nekdanji kapetan reprezentance v ragbiju Sam Warburton in nogometni zvezdnik Real Madrida Gareth Bale. G je sicer velik ljubitelj ragbija, zaradi svetovnega prvenstva in valižanske izbrane vrste je prestavil celo poroko, pri nogometu pa je bil večkrat opažen na stadionu Emirates londonskega Arsenala.
Thomas je bil še posebej čustven, ker je njegova zmaga dolgo zorela. Pri prejšnjih štirih Froomovih zmagah na Touru je bil Thomas njegov ključni pomočnik, pred to dirko pa je bilo videti, da bi to lahko bil čas za njegovo povračilo, še posebno, ker je osvojil kriterij Dauphine, in ker se je pojavil strah, da je Froomu zmaga na dirki po Italiji vzela preveč moči.
Dve slavji v Alpah, ko si je Thomas privozil neverjetno zmago na vrhu vzpona na legendarni Alpe d'Huez, sta utrdili njegov status kapetana Skya. To vlogo je prevzel Froomu, ki je za njim letos na francoski pentlji zaostal minuto in 39 sekund. Od tam naprej je Thomas poganjal pedala praktično popolno, posluževal se je zvitih kolesarskih taktik in bil popolnoma osredotočen na trpljenje, ki ga nikoli ne bo pozabil. "Tokrat sem trpel bolj kot kdajkoli, in to dan za dnem," je povedal Thomas.
"Videti je precej sproščen, ampak v notranjosti ve, kako je treba trpeti," je rekel Brailsford: "Borec je." Zaradi svoje delovne etike, odprtosti, prijateljske in prizemljene narave je eden najbolj spoštovanih kolesarjev v karavani. "Šel sem na njegovo poroko, zato mislim, da sva prijatelja!" je za AFP povedal južnoafriški kolesarski prvak Daryl Impey.
Impey, nekdanji Thomasov in Froomov kolega pri Barlowordu, ko je bil Valižan "mogoče deset kilogramov težji," je opazoval, kako se je Thomas razvil iz odličnega kolesarja na velodromu, kjer je osvojil praktično vse, kar se osvojiti da, v stalno močnega cestnega kolesarja. "G je čudovit fant. Tudi, ko smo skupaj kolesarili za ekipo Barloworlda, se je bil vedno pripravljen žrtvovati za svoje sotekmovalce," dodaja Impey: "Zdaj pa se mu je ponudila priložnost, ki jo je izkoristil."
"Večino Toura 2007 je vozil za glavnino, zapuščen, ampak je dirko vseeno končal," pa se Brailsford spominja Thomasovega prvega nastopa na dirki po Franciji, ko je bil najmlajši kolesar v konkurenci. "Zdaj so se mu poplačala vsa leta trdega dela in vsa žrtvovanja, ki jih je naredil za moštvo," je še dejal šef britanske ekipe.
Tudi Froome pravi, da zmaga ne bi mogla biti nikjer drugje: "Bil je zelo pomemben člen mojih zmag na Touru. Prav je, da če je na stopničkah, da je na najvišji."