Športniki s sončne strani Alp so v zadnjih 112 letih, kolikor je minilo od prvih olimpijskih iger moderne dobe, nastopali prav v vseh reprezentancah štirih držav, v katerih so živeli: Avstroogrski, stari in novi Jugoslaviji in na zadnjih igrah prvič v dresih samostojne slovenske države. Tudi bera odličij z zimskih in poletnih iger ni majhna. Osem zlatih, deset srebrnih in sedemnajst bronastih odličij v posamičnih športih ter dve zlati, šest srebrnih in štiri bronaste medalje v moštvenih športih so osebna izkaznica slovenskega športa.

Že na prvih zimskih olimpijskih igrah leta 1924 v Chamonixu sta Slovenijo zastopala dva športnika – Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj. Kljub številnim dobrim nastopom pa so Slovenci na prvo zimsko medaljo čakali kar 60 let. Pred tem je bil še najbližji Bojan Križaj leta 1980 v Lake Placidu, ko mu je ušel bron v veleslalomu za vsega dve stotinki sekunde, v slalomu pa je bil diskvalificiran. Slovencem se je odprlo leta 1984 v Sarajevu, ko je Novogoričana Jureta Franka v veleslalomu prehitel le Švicar Max Julen.

Štiri leta pozneje v Calgaryju so sledile doslej najuspešnejše zimske igre. Mateja Svet je morala v slalomu priznati premoč le sloviti Švicarki Vreni Schneider, skakalci Miran Tepeš, Matjaž Zupan, Primož Ulaga in Matjaž Debelak pa so v ekipni konkurenci zaostali le za Finci na čelu z olimpijskim zmagovalcem na srednji in veliki skakalnici Mattijem Nykaenenom. Bron je v Calgaryju dodal še Matjaž Debelak na veliki skakalnici, srebro se mu je izmuznilo za dve desetinki točke, Mateja Svet v superveleslalomu in Miran Tepeš na srednji skakalnici pa sta zasedli najbolj nehvaležni četrti mesti.