Star 28 let je umrl na dirki v Monzi leta 1970. Posthumno je postal svetovni prvak. Šestkrat je stal na najvišji stopnički in bil desetkrat na pole positionu. Jochen Karl Rindt. Dirkač iz nemškega Mainza, ki je dirkal pod avstrijsko zastavo, je že kakih 16 let prej vzljubil hitrost, ko je po lokalnih ulicah divjal z mopedom, in ko sta s Helmutom Markom še brez vozniškega izpita podila in tudi razbila Chevrolet Impalo Helmutovega očeta. "Danes talentirani fantje začnejo v gokartu, midva sva po zavitih cestah vozila z očetovim 'sposojenih“ avtomobilom," se najstniških let spominja Marko, tudi sam dober dirkač, danes pa svetovalec pri ekipi Red Bulla.

Rindt je nase opozoril leta 1965, ko je z zasebnim moštvom Ferrarija premagal prav vse tovarniške Ferrarije in Forde na 24-urni dirki v Le Mansu. Tako je dobil priložnost v formuli 1: najprej pri Cooperju in nato pri Brabhamu. A to je bilo obdobje, ko ta dva dirkalnika nista mogla konkurirati Lotusom in Ferrarijem (Jimu Clarku in Jackieju Stewartu denimo). Je pa zato toliko boljše rezultate dosegal v formuli 2 (takrat so lahko sočasno dirkali v obeh tekmovanjih). "Dirkal je brezkompromisno, kot Ronnie Peterson in Gilles Villeneuve. Bil je zelo pogumen," o Rindtu pove Marko.

Leta 1968 se je nova pomlad za Rindta začela, ko je podpisal za ekipo Colina Chapmana – Lotus. Vrhunec je sledil poleti 1970. Najprej se je zgodila VN Monaka, ko je preganjal vodilnega na dirki in trikratnega prvaka Jacka Brabhama. Slednji je naredil napako v zadnjem zavoju zadnjega kroga. Sledil je Rindtov zmagoviti niz: Zandvoort, Clermont-Ferrand, Brands Hatch in Hockenheimring. Pridirkal si je visoko prednost v skupnem seštevku, v Nemčiji in Avstriji (tam je živel večino kariere) pa je bil največja športna zvezda. Sledila je tragična sobota petega septembra 1970, ko v Parabolici zaradi okvare zavor zletel s proge in mu ni bilo več pomoči (posnetek usodne nesreče poglejte v dodanem videu).

"Monza 1970 je bila zame zelo žalosten vikend. Z Jochenom sva postala dobra prijatelja in bila sva dobre bitke na dirkališčih. Zelo sem ga cenil. Bil je dober človek in eden najboljših dirkačev tistega obdobja," se spominja Jack Brabham. Jackie Stewart priznava: "Ko so se začele kvalifikacije, sem bil v solzah. A spustil sem vizir na čedali in odpeljal svoj najboljši krog v Monzi. Nisem želel umreti, a bil sem zelo jezen. Ko so mi po kvalifikacijah dali pijačo, sem jo le vrgel v zid." Za Emersona Fittipaldija je bil Rindt vzornik: "Takrat sem imel le 22 let in on je bil dirkač, katerega sem želel posnemati."